PRVIČ SEDEL V KITAJSKEM AVTOMOBILU!!!
Oni dan sem obiskal zanimivo mini srečanje slovenskih avtodomarjev in sočasen sejem na isto temo.
Debatiral sem s fotrom in z njim pil drugi kozarec vina, ko se mimo naenkrat pripelje živorumen terenec, ki je zelo spominjal na 4runnerja, vendar enostavno ni bil 4runner - takoj mi je preklopilo - to mora biti Kitajec!
Kitajec z bosanskimi tablicami.
Približam se avtomobilu, na njem ne vidim drugega kot oznako CC6470DY z lepimi črkami, kot na novejših folcvagnih. Na prednjem blatniku je bil napis Safe. Slovenska voznica mi potem pove, da se tovarna imenuje Great Wall, model pa je Great Wall Safe CC6470DY... Nekoč sem ga že zasledil na internetu.
Za mene kot navdušenega raziskovalca vseh mogočih avtomobilskih znamk je bil to kar neke vrste zgodovinski dogodek, sem eden izmed prvih v Evropi, ki je sedel v kitajskem vozilu... Le velika škoda, da nisem s seboj imel fotoaparata!
Z voznico sem se kajpak spustil v pogovor. Zaposlena je pri ljubljanskem podjetju, ki sicer uvaža električne skuterje in camping opremo, pred kratkim pa so v Bosni odprli zastopništvo za great walle, pri nas jih zaradi standardov EU ne morejo (ali ne upajo) homologirati.
Zunanjost je povsem generična, okvirno sliči na Toyoto 4Runner, vendar ima spremenjene luči, masko, vrata prtljažnika. Kvaliteta že na pogled deluje zelo neprepričljivo, pobarvan je tako, kot da bi ga dali štrihati srednješolcem, varilni šivi so grdo zaključeni, reže med karoserijskimi deli so neenakomerne, plastični deli so nalimani zelo površno. Obe strani avtomobila sta okrašeni s kičastimi nalepkami, kot kaka avstrijska mazda z začetka 90.
Še v notranjost. Armaturka je solidno oblikovana, volan je oblikovan po najnovejših smernicah, obroč je majhen in prijetno debel (brez zračne blazine). Sredinska konzola je seveda srebrna z no-name CD-radiom. Na sredi seveda ročica petstopenjskega menjalnika in ročica priklopljivega štirikolesnega pogona. Sedeži ter vratne in ostale obloge spominjajo na tiste v kakem daihatsuju s konca 80. let, ne samo po izbiri materialov, temveč tudi po velikosti. Z njimi se ne bi peljal dlje kot do najbližjega bifeja. Sedeži so preoblečeni v poceni umetno usnje, povsod so vidni površno zaključeni šivi (povsod visijo nitke) ipd. Prostora je povsod dokaj malo, kar je pač tipično za vse terence s šasijo.
Motor je bojda 2,2-litrski, narejen po Mitsubishijevi licenci, in premore nekaj čez 100 konjev.
Peljal ga nisem, itak nimam izkušenj s tovrstnimi avtomobili, tako da si ne bi upal dajati kakršnekoli ocene.
Avto naj bi v Bosni stal €14.000 evrov v izvedbi 4x2.
Uradna stran:
http://www.gwm.com.cn/eng/html/02_Model ... /index.asp
GW se sicer ukvarja s proizvodnjo poceni in preprostih pick-upov in SUV-ov na osnovi starih Toyot in Isuzujev. Takih firm na Kitajskem mrgoli, vzamejo starega Isuzuja in mu nalimajo nove luči in masko. Proizvodna kapaciteta je 150.000 vozil na leto, precejšen del jih izvozijo, predvsem v Rusijo, srednjeazijske države, Bližnji Vzhod ter severno Afriko. Tako so začeli Korejci 30 let nazaj, čez 15 let pa so udarili na Zahod...
Skratka, bila je zanimiva, malodane zgodovinska izkušnja.
LP,
Joie