~toMmy~ je napisal/-a:Lignage, lajkam komentar!

X2

Zanimivo je tudi, da samo še Chrysler vleče celoten koncern iz rdečih številk.

Lignage je napisal/-a:Zato ker je to razlog, da je danes Fiat manj konkurenčen, nekonkurenčen. Pa tudi primerjava z obsegom proizvodnje in št. zaposlenih na Poljskem je za Fiatove italijanske tovarne sramota, resno...

FIAT že zelo dolgo ni (več) samo komercialno podjetje, ampak tudi neke vrste socialna ustanova italijanske države...in posledično je tudi državi v interesu da ohranja socialni mir (tudi z raznimi injekcijami državne pomoči)!

Tattoo- je napisal/-a:

Lignage je napisal/-a:Zato ker je to razlog, da je danes Fiat manj konkurenčen, nekonkurenčen. Pa tudi primerjava z obsegom proizvodnje in št. zaposlenih na Poljskem je za Fiatove italijanske tovarne sramota, resno...

FIAT že zelo dolgo ni (več) samo komercialno podjetje, ampak tudi neke vrste socialna ustanova italijanske države...in posledično je tudi državi v interesu da ohranja socialni mir (tudi z raznimi injekcijami državne pomoči)!

Res je! Ravno v tem je največja specifika Fiata, ki se najverjetneje nikdar ne bo izvil (morda celo ne sme?) izviti iz državnega primeža. Če že ne zaradi drugega, že zaradi precejšnje specifike italijanske države. Konec koncev gre za največjega "zasebnega" italijanskega zaposlovalca in je že zaradi tega težko potegniti vzporednice klasične liberalne tržne ekonomije, pri kateri bi prišlo do socialne bombe (kar bi v končni fazi vplivalo tudi na ostalo gospodarstvo - in začaran krog bi bil sklenjen).

Morda se sliši celo malenkost kontradiktorno, vendar se je celo ameriška avtomobilska industrija, ki deluje v zibelki klasičnega kapitalizma, posluževala v zadnji krizi pomoči s strani države (kar sicer ni nikakor predpogoj, da se bo tudi izvila iz primeža krize). Dokaj nevarno početje držav v takšnem trenutku pa je klasični protekcionizem, z namenom (kratkoročnega?) ohranjanja delovnih mest, kot je bil npr. Obamin poziv "Buy American" ali pa pozivi Hollandovega predhodnika Sarkozy-ja za pomoč lastni avtomobilski proizvodnji. Konec koncev je delno opazen protekcionizem tudi v ostalih avtomobilskih deželah (tudi Nemčija, da o J. Koreji niti ne govorim, kjer njihova politika še kako vpliva na gospodarstvo - protekcionizem lastne industrije pa naključni opazovalec opazi že na cestah, kjer v več kot 90% prevladujejo produkti domače proizvodnje). Kljub temu pa lahko drastični protekcionizem vodi v svojstven propad, kar se je kazalo že po veliki depresiji, l. 1929, ter zapiranjem držav pred uvozom, z namenom protekcije domačih delovnih mest. Epilog zgodbe pa je kasneje poznan (posledice na političnem področju - nacionalizem).

Lignage je napisal/-a:Zato ker je to razlog, da je danes Fiat manj konkurenčen, nekonkurenčen. Pa tudi primerjava z obsegom proizvodnje in št. zaposlenih na Poljskem je za Fiatove italijanske tovarne sramota, resno...

Nekonkurenčen je predvsem v Evropi, drugje po svetu (beri južna Amerika in Kitajska) so poslovni rezultati bistveno boljši. Primerjava med matico (Italijo) in pa Poljsko je pa na mestu, vendar pa imajo tukaj zelo veliko zaslugo močni sindikati (našim bi bili lahko za zgled, ampak to je tema za kdaj drugič) in pa sama struktura izdelkov oz. modelov.

cruiser1 je napisal/-a:Zanimivo je tudi, da samo še Chrysler vleče celoten koncern iz rdečih številk.

Katerega je iz rdečih številk spravil ravno Fiat.

Morda se sliši celo malenkost kontradiktorno, vendar se je celo ameriška avtomobilska industrija, ki deluje v zibelki klasičnega kapitalizma, posluževala v zadnji krizi pomoči s strani države (kar sicer ni nikakor predpogoj, da se bo tudi izvila iz primeža krize). Dokaj nevarno početje držav v takšnem trenutku pa je klasični protekcionizem, z namenom (kratkoročnega?) ohranjanja delovnih mest, kot je bil npr. Obamin poziv "Buy American" ali pa pozivi Hollandovega predhodnika Sarkozy-ja za pomoč lastni avtomobilski proizvodnji. Konec koncev je delno opazen protekcionizem tudi v ostalih avtomobilskih deželah (tudi Nemčija, da o J. Koreji niti ne govorim, kjer njihova politika še kako vpliva na gospodarstvo - protekcionizem lastne industrije pa naključni opazovalec opazi že na cestah, kjer v več kot 90% prevladujejo produkti domače proizvodnje). Kljub temu pa lahko drastični protekcionizem vodi v svojstven propad, kar se je kazalo že po veliki depresiji, l. 1929, ter zapiranjem držav pred uvozom, z namenom protekcije domačih delovnih mest. Epilog zgodbe pa je kasneje poznan (posledice na političnem področju - nacionalizem).

Borzni zlom na Wall Streetu in velika depresija v ZDA sta bila posledici neurejenosti razmer na tedanjem ameriskem trgu in neorganiziranosti drzavnih institucij (centralne banke in senata), da bi pravocasno zajezila nastajanje metastaz v tkivu. Borzni balon je pocil zaradi tega, ker je vsak bebec, ki je tedaj stopil na trg verjel, da bo "laisses faire" kapitalizem trajal tja v nedogled. Amerika je bila tedaj kot p*****a v svinjaku, zrla in redila se je nekontrolirano. Vsega je bilo v izobilju saj so to bila leta poskocnih 20'tih, dixy glasbe, sampanjca, dragih oblek, avtomobilov, lepih zensk in gala plesov dolgo v noc.

Kmalu so se zaceli bankroti in samomori, ker so zadolzeni spekulantje ob sesutju cen nepremicnin na Floridi izgubili na milijone $ svojega premozenja. Temu je sledil padec cen hrane zaradi prevelike proizvodnje. Amerika je tedaj lahko proizvedla vec hrane, kot jo je lahko sama porabila. Posledicno so se zacele nabirati zaloge hrane in tako je hrani padla tudi cena. Pricelo je propadati ogromno kmetij po drzavi. Industrija je proizvedla vec izdelkov, kot jih je lahko dejansko prodala. "Laisses faire" kapitalisti so manjsali place zaposlenim in placevali manjse davke drzavi zato, da so lahko kovali vecje dobicke in dividende ter povecevali vrednost svojih delnic na borzi...paradoksalno pa so obenem ustvarjali druzbo neenakosti ter tako spodkopavali sami sebe. Hiperprodukcija je postala kronicna, cene pa so pricele padati zaradi slabsanja kupne moci prebivalstva. Zlom na borzi je tako unicil stevilne kapitaliste in investitorje ter pahnil drzavo v bedo in kaos.

Predsednik Hoover ni bil sposoben sanirati skode, ki so jo povzrocili kapitalisti in tajkuni v ameriskem gospodarstvu, zato je vajeti v svoje roke vzel novi predsednik Franklin Roosvelt in ukazal program politicne in ekonomske reformacije znane pod imenom "New Deal". Program, ki je bil izjemno intervencijski in oster. Roosevelt je pometel s politicno opozicijo in pozaprl vse korumpirane senatorje in uradnike. Drzavo je centraliziral in odvzel oblast zveznim drzavam. Vrhovno sodisce ZDA je postalo izvrsevalec programa New Deal, ki je postavilo gospodarstvo na noge in ustvarjalo nova delovna mesta. Centralna banka je dobila siroka pooblastila v drzavi.

Protekcionizem ne vodi v nikakrsen propad.

Ze v 17. stoletju je ti. "Merkantilizem" katerega idejni oce je bil Jean-Baptiste Colbert financni minister na dvoru Ludvika XIV resil francosko obrt pred agresivno anglesko svobodno trgovino, ki je z kraljevo mornarico sirila svoje poceni izdelke po celem svetu. Protekcionizem je do sedaj uspel resiti se vsako gospodarstvo, ki je bilo v krizi. Pomembno je, da se ne ustvarjajo monopoli. Monopolizem lahko povzroci slabso tekmovalnost v gospodarstvu in posledicno zapiranje trga za tuje igralce. Znano je kako so v zacetku 20. stoletja giganti kot npr. Rockfeller standard oil, Carniege steel corporation, Ford Motor company ustvarjali monopole v ZDA. Konkurenco so unicevali tako, da so se povezali v trust, relativno dobro placevali delovno silo, preplavili trg z svojimi proizvodi in tako prisilili potrosnika, da je kupoval njihove izdelke. Oligopole je uspesno razbila drzava pod predsednikom Woodrowom Wilsonom in njegovo anti-trust komisijo.

Razlog za vzpon nacionalizma v Evropi (Hitler) je bila mirovna pogodba v Versaillu, ki je nalozila Vaimarski Nemciji velike reparacijske dolgove in odskodnine, posledicno je prislo do krize, inflacije ter politicnih nemirov v drzavi. Nacisti so to izkoristili za vzpon na oblast.

Yuri Milner je napisal/-a:
Borzni zlom na Wall Streetu in velika depresija v ZDA sta bila posledici neurejenosti razmer na tedanjem ameriskem trgu in neorganiziranosti drzavnih institucij (centralne banke in senata), da bi pravocasno zajezila nastajanje metastaz v tkivu. Borzni balon je pocil zaradi tega, ker je vsak bebec, ki je tedaj stopil na trg verjel, da bo "laisses faire" kapitalizem trajal tja v nedogled. Amerika je bila tedaj kot p*****a v svinjaku, zrla in redila se je nekontrolirano. Vsega je bilo v izobilju saj so to bila leta poskocnih 20'tih, dixy glasbe, sampanjca, dragih oblek, avtomobilov, lepih zensk in gala plesov dolgo v noc.

Kmalu so se zaceli bankroti in samomori, ker so zadolzeni spekulantje ob sesutju cen nepremicnin na Floridi izgubili na milijone $ svojega premozenja. Temu je sledil padec cen hrane zaradi prevelike proizvodnje. Amerika je tedaj lahko proizvedla vec hrane, kot jo je lahko sama porabila. Posledicno so se zacele nabirati zaloge hrane in tako je hrani padla tudi cena. Pricelo je propadati ogromno kmetij po drzavi. Industrija je proizvedla vec izdelkov, kot jih je lahko dejansko prodala. "Laisses faire" kapitalisti so manjsali place zaposlenim in placevali manjse davke drzavi zato, da so lahko kovali vecje dobicke in dividende ter povecevali vrednost svojih delnic na borzi...paradoksalno pa so obenem ustvarjali druzbo neenakosti ter tako spodkopavali sami sebe. Hiperprodukcija je postala kronicna, cene pa so pricele padati zaradi slabsanja kupne moci prebivalstva. Zlom na borzi je tako unicil stevilne kapitaliste in investitorje ter pahnil drzavo v bedo in kaos.

Predsednik Hoover ni bil sposoben sanirati skode, ki so jo povzrocili kapitalisti in tajkuni v ameriskem gospodarstvu, zato je vajeti v svoje roke vzel novi predsednik Franklin Roosvelt in ukazal program politicne in ekonomske reformacije znane pod imenom "New Deal". Program, ki je bil izjemno intervencijski in oster. Roosevelt je pometel s politicno opozicijo in pozaprl vse korumpirane senatorje in uradnike. Drzavo je centraliziral in odvzel oblast zveznim drzavam. Vrhovno sodisce ZDA je postalo izvrsevalec programa New Deal, ki je postavilo gospodarstvo na noge in ustvarjalo nova delovna mesta. Centralna banka je dobila siroka pooblastila v drzavi.

Protekcionizem ne vodi v nikakrsen propad.

Ze v 17. stoletju je ti. "Merkantilizem" katerega idejni oce je bil Jean-Baptiste Colbert financni minister na dvoru Ludvika XIV resil francosko obrt pred agresivno anglesko svobodno trgovino, ki je z kraljevo mornarico sirila svoje poceni izdelke po celem svetu. Protekcionizem je do sedaj uspel resiti se vsako gospodarstvo, ki je bilo v krizi. Pomembno je, da se ne ustvarjajo monopoli. Monopolizem lahko povzroci slabso tekmovalnost v gospodarstvu in posledicno zapiranje trga za tuje igralce. Znano je kako so v zacetku 20. stoletja giganti kot npr. Rockfeller standard oil, Carniege steel corporation, Ford Motor company ustvarjali monopole v ZDA. Konkurenco so unicevali tako, da so se povezali v trust, relativno dobro placevali delovno silo, preplavili trg z svojimi proizvodi in tako prisilili potrosnika, da je kupoval njihove izdelke. Oligopole je uspesno razbila drzava pod predsednikom Woodrowom Wilsonom in njegovo anti-trust komisijo.

Razlog za vzpon nacionalizma v Evropi (Hitler) je bila mirovna pogodba v Versaillu, ki je nalozila Vaimarski Nemciji velike reparacijske dolgove in odskodnine, posledicno je prislo do krize, inflacije ter politicnih nemirov v drzavi. Nacisti so to izkoristili za vzpon na oblast.

Zelo dobro napisano!
Je pa morebiti protekcionizem kot takšen, ki je bil prisoten po veliki depresiji, izzval bistveno večje negativne učinke v političnem smislu, kot pa v ekonomskem. Zatorej zna biti igranje s pretiranim protekcionizmom velikokrat zelo nevarno! V prvih letih po krizi 1929 so se države tako posluževale z minimaliziranjem uvoza ter trgovskim zapiranjem lastnih meja, želeč ohraniti lastno delovno silo. Kriza se je le še poglabljala (v ZDA vse do že omenjenega Rooseveltovega ukrepa), v (prvenstveno) določenih evropskih deželah pa je nezavidljiv ekonomski položaj prebivalstva posledično vodil do podkrepljenega pojava totalitarnih, fašističnih režimov, ki so pospešeno pridobivali nezadovoljno populacijo na svojo stran (nezadovoljen nižji in srednji sloj). Morebiti je eden izmed delnih vzrokov protiameriškega razpoloženja na Japonskem ter krepitev njihovega fašističnega sistema v 30-ih letih, tudi zaprtje ameriških meja pred novimi daljnjevzhodnimi priseljenci.
Vzpon nacizma je iniciirala Versaillska pogodba s plačevanjem velikanskih reparacij, izgubo gospodarsko pomembnih pokrajin (Alzacija, Lorena, ...) ter občutek nacionalne sramote. Kasneje je vzpon le-tega pospešila še gospodarska kriza 1929 ter vsesplošno antisemitsko razpoloženje vsepovsod po Evropi (konec koncev dokaj prisotno tudi v VB).

ameriška avtomobilska industrija oz. kar celotna ameriška industrija, ki je bila povezana z jeklom ipd. je rasla zaradi uničenja konkurentov med vojno ko so vse povprek bombardirali.

najprej uničiš gospodarsko odvisnost napadene države nato ji pa "uturiš" svoje izdelke in seveda odvisnost od le-teh.

ni kaj bravo amerika.

adis je napisal/-a:ameriška avtomobilska industrija oz. kar celotna ameriška industrija, ki je bila povezana z jeklom ipd. je rasla zaradi uničenja konkurentov med vojno ko so vse povprek bombardirali.

najprej uničiš gospodarsko odvisnost napadene države nato ji pa "uturiš" svoje izdelke in seveda odvisnost od le-teh.

ni kaj bravo amerika.

In bankirji si pri tem odrežete najlepši kos pogače

cruiser1 je napisal/-a:

adis je napisal/-a:ameriška avtomobilska industrija oz. kar celotna ameriška industrija, ki je bila povezana z jeklom ipd. je rasla zaradi uničenja konkurentov med vojno ko so vse povprek bombardirali.

najprej uničiš gospodarsko odvisnost napadene države nato ji pa "uturiš" svoje izdelke in seveda odvisnost od le-teh.

ni kaj bravo amerika.

In bankirji si pri tem odrežete najlepši kos pogače

ko bi le prišel do te pogače...

Lancia, počivaj v miru!

http://www.automobilwoche.de/article/20121102/REPOSITORY/121109995/marchionne-stellt-marke-lancia-ein

adamovc je napisal/-a:Lancia, počivaj v miru!

http://www.automobilwoche.de/article/20121102/REPOSITORY/121109995/marchionne-stellt-marke-lancia-ein

Upam in želim si, da do tega nikoli ne pride!