Sporočilo pišem z namenom pojasniti nekaj neljubih dogodkov, ki so se mi pripetili v povezavi z AMZS Slovenija dne 14.12.2007.
Z letošnjim letom sem se zaposlil in kot zaposlena oseba sklenil dodatno zdravstveno zavarovanje pri zavarovalnici Triglav. Kot nagrado so mi takrat podelili enoletno članstvo (in nikoli več) v AMZS. Takrat sem si prebral spisek storitev in ugodnosti (ki jih pri nas na goriškem skoraj ni), ki sem jih lahko deležen.
Na mrzel decembrski dan 14.12.2007 zjutraj sva se s punco odpravila na tridnevno smučanje na Roglo, kar sva rezervirala že jeseni. Šla sva zgodaj zjutraj, ker sva se morala okrog 13 javiti na recepciji hotela. Vozila sva počasi, ker sva imela dovolj časa in se nama ni mudilo. V bližini vasi Plužnje v Idrijski dolini, pa mi je nasproti in delno po mojem voznem pasu pripeljal tovornjak in mi razbil stransko ogledalo in stransko steklo. Poklicala sva policijo, katera je tudi kmalu prišla. Takoj po nesreči, pa sem javil še na AMZS, da bi potreboval avtovleko in nadomestno vozilo, kajti vožnja ni bila mogoča, ker je bila celotna notranjost vozila posuta s steklom stranskih vrat. Uslužbenec mi je obljubil, da bosta avtovleka in nadomestno vozilo čimprej dostavljena na kraj. To sva tudi pričakovala in uslužbencu povedala da je čakanje pri - 5 stopinjah Celzija zelo neprijetno. Avtovleka je res prišla kmalu iz Tolmina in pričakovala sva, da bo tudi nadomestno vozilo hitro dostavljeno. Ko čakava pol ure (potem ko so avto odpeljali) vseeno pokličem še enkrat AMZS. Takrat se mi uslužbenec pohvali, da bo takoj poslal prošnjo za nadomestno vozilo. To me je rahlo razjezilo, ker mi je že pred eno uro obljubil, da bo poslal vozilo. S punco sva čakala ob cesti z vso smučarsko opremo. Tako nama je bilo mraz da sva morala hoditi gor in dol po cesti, da sva se vsaj malo segrela. Minilo je kakšne pol ure in le pride klic z AMZS - ja in uslužbenec pove, da je predal prošnjo podjetju HERTZ in da bodo zdaj oni kontaktirali z mano. Pričakoval sem da je vozilo že kje v bližini, oni pa niso še niti štartali. In spet nama je preostalo le čakanje. Bila sva premražena in na koncu z živci, ko čez nekaj časa le kličejo iz tega HERTZ-a. Od mene je hotel podatke in koliko časa naj bi imel vozilo. Povedal sem mu, da greva na smučanje za tri dni in da v ponedeljek vrnem vozilo. Dejal mi je, da bom moral doplačati 35 evrov za dodatni dan, kajti vozilo mi pripada le 2 dni. S tem sem se nekako strinjal. Prav tako sem se strinjal, ko mi je povedal, da bom moral vozilo pripeljati nazaj na Brnik (logično....meni res ne). Ko sem ga vprašal, če je vozilo že na poti, mi je rekel, da bo čimprej pri nas. Trajalo je več kot pol ure, ko so ponovno klicali in me spraševali po številki kreditne kartice. Resno užaljen sem jim povedal, da je nimam. Imam kartico od bankomata in jim lahko vnaprej teh 35 evrov plačam v gotovini. Začel me je napadati, da mi ne zaupa in da če nimam kreditne kartice pač ne morem vzeti vozila. Prosil sem jih, naj naju pridejo vsaj iskat in naju odpeljejo domov s tem nadomestnim vozilom in ga nato odpeljejo nazaj. Začel mi je razlagati, da oni niso prevozno podjetje, da bodo prevažali ljudi in tovor po svetu. Ko sem mu rekel, da bi midva rada šla samo domov, mi je zabrusil, da je to moj problem in ne njegov. Takrat me je dokončno razjezil in sem dobesedno poslal HERTZ IN AMZS v PM (mislim da vemo kam). S punco sva jezna in užaljena pešačila do prve hiše, kjer sva pustila celotno smučarsko opremo. Odpravila sva se na štop proti domu, kjer sva se izposodila avto od staršev in se končno odpravila na smučanje.
Pismo sem poslal na AMZS, da mi mogoče natančneje objasnijo situacijo, pa kot kaže nimajo časa in volje za odgovor. Moj namen je bil seznaniti može na AMZS s tem, kako so člani deležni pomoči, ko jo ZARES potrebujejo. Od njih ne zahtevam popolnoma ničesar in tudi obljubljam, da NIKOLI več ne bom član AMZS organizacije in tudi NOBENEMU ne bom svetoval članstva v AMZS Slovenija, ker takega razočaranja še nisem doživel. Najbolj od vsega me je bolelo to da so nekaj ur obljubljali, da vozilo bo, na koncu ti pa šele rečejo, da to ni njihov problem, če bi jaz rad domov.
Mislim, da bi nekajurno čakanje na mrazu v dolini kamor sonce sploh ne posije, pri -5 stopinjah mraza in z vso prtljago še marsikoga odvrnilo od članstva v organizaciji, ki ti v nesreči "PRISKOČI NA POMOČ". Z drugimi besedami povedano, ki ti v nesreči še dodatno zagreni življenje.
Matej in Petra
