ponedeljek, 3. maj, 2004

LJUBLJANA (Slovenija) - Z vstopom Slovenije v EU so začeli veljati spremenjeni in dopolnjeni postopki ugotavljanja skladnosti motornih vozil. Postopki pri izdaji vozil na trg oz. pri njihovem uvozu so podobni dosedanjim, vendar enostavnejši, so sporočili iz Direkcije RS za ceste. Prodajalci vozil z evropsko homologacijo (osebna vozila, motorna kolesa in določene kategorije traktorjev), ki imajo ustrezno pooblastilo proizvajalca in so evidentirani pri slovenskem homologacijskem organu, bodo kupcem z vozilom izročili tudi potrdilo o skladnosti vozila, ki bo omogočilo njegovo registracijo. Pri tem ni stroškov pridobitve slovenske homologacije.

Slovensko homologacijo pa bodo morali proizvajalci pridobiti za tiste kategorije vozil, kjer evropska homologacija še ne obstaja (avtobusi, tovornjaki, prikolice, nekatere kategorije traktorjev). Pooblaščeni zastopniki bodo tudi v tem primeru kupcem z vozilom izročili potrdilo o skladnosti vozila, ki bo omogočilo njegovo registracijo.

Pri uvozu novih vozil z evropsko homologacijo oz. s slovensko homologacijo, ki ga ne bo izvedel pooblaščeni zastopnik, bo moral vsak uvoznik z vozilom na strokovno organizacijo, kjer bo predložil originalno potrdilo o skladnosti (za vozila z evropsko homologacijo je to Certificate of Conformity), ki ga bo dobil pri prodajalcu vozila. Strokovna organizacija bo na podlagi tega dokumenta identificirala vozilo, opravila vizualni pregled vozila glede njegove celovitosti (glede na opremo, ki jo je predvidel proizvajalec in glede na slovenski predpis o opremi vozil) ter morebitnih predelav in izdala slovensko potrdilo o skladnosti vozila, ki bo osnova za registracijo vozila.

Za vozila, ki nimajo evropske oz. slovenske homologacije, pa bo treba enako kot dosedaj opraviti postopek posamične odobritve, kjer bo strokovna organizacija preverila skladnost vozila s predpisanimi zahtevami in ne samo tehničnega stanja vozila.

Pri uvozu rabljenih vozil, ki so bila predhodno že registrirana na območju EU oz. Evropskega gospodarskega prostora (Norveška, Islandija, Liechtenstein) in Švice, bo potreben postopek identifikacije vozila in ocene njegovega tehničnega stanja, kar vključuje zgolj ugotovitev istovetnosti vozila s predloženimi dokumenti (registracijski dokument države, kjer je bilo vozilo prej registrirano in prometno dovoljenje) in ugotavljanje, ali je vozilo sposobno za varno vožnjo. V postopku se bo preverila tudi celovitost vozila in morebitna predelava ali neustrezno popravilo. Ta pregled bo opravila strokovna organizacija, ki bo v primeru ugotovljene ustreznosti vozila izdala slovensko potrdilo o skladnosti vozila. V primeru utemeljenega suma o slabem tehničnem stanju vozila bo lahko zahtevala tudi izvedbo predhodnega tehničnega pregleda vozila. Celoten postopek bo enostaven, hiter in cenejši, saj ne bo več treba predlagati potrdila pooblaščenega zastopnika o skladnosti vozila s posameznimi mednarodnimi homologacijskimi predpisi.

Neposredne omejitve uvoza vozil glede na njihovo starost ne bo, vendar bodo morala izpolnjevati zahteve predpisov o tehnični opremljenosti vozil v cestnem prometu. Naprave za uravnavanje emisij izpušnih plinov bodo morale izpolnjevati zahteve, ki so bile uveljavljene v EU v letih 1994 do 1996, njihova obvezna uporaba pa se je začela leta 1997. Prav tako ne bo več omejitev pri uvozu poškodovanih vozil, kot so veljale do sedaj (stopnja poškodovanosti največ 10 odstotkov). Vendar pa je treba opozoriti na predpis, ki zahteva, da morajo imeti vozila, ki se registrirajo v Sloveniji, vgrajene naslone za glavo na vseh tistih sedežih, ki so opremljeni s tritočkovnimi varnostnimi pasovi (tudi na zadnjih sedežih).

Za vozila, ki so bila predhodno registrirana v eni od držav, ki ni članica EU oz. Evropskega gospodarskega prostora in Švice, pa bo enako kot do sedaj treba opraviti postopek posamične odobritve, kjer bo strokovna organizacija preverila skladnost vozila s predpisanimi zahtevami in ne samo tehničnega stanja vozila.

Od 1. maja je tudi drugače opredeljen pojem starodobnika. V to skupino sodijo samo vozila, ki so ohranjena in tehnično vzdrževana tako, da so skladna z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko, in ki zaradi tega svojega zgodovinskega in tehničnega pomena niso namenjena redni uporabi, ampak se uporabljajo predvsem na prireditvah, posebej organiziranih za starodobna vozila. Znižana je tudi starostna meja za starodobnike s sedanjih 30 na 25 let.

Vir : STA / LN