posredujem goljufijo(Avto net).
> POZOR! Slovenija na muhi spletnih goljufov!
>
> Pred nekaj tedni sem na slovenskem spletnem portalu avto.net oddal
> oglas za prodajo osebnega avtomobila. Čez nekaj dni se je name po
> e-pošti obrnil
>> Robert Smith<, ki se je izdajal za potencialnega kupca iz Anglije. V
>> vrsti
> e-poštnih sporočil, ki sva jih izmenjala, je z vprašanji ustvarjal
> vtis resnega kupca, in ko se je odločil, da vozilo vzame in pokrije
> celotne transportne stroške, se mi to ni zdelo nič sumljivega. Dokler
> nisem čez nekaj tednov prejel ček z veliko previsokim zneskom ...
>
> Vse skupaj se je, kot rečeno, začelo z oglasom na >samo< slovenskem
> portalu rabljenih avtomobilov. Očitno nismo več tako lokalni, kot si
> mislimo.
>
> V prvem e-poštnem sporočilu, na katero sem odgovoril bolj iz
> radovednosti kot iz upanja, da bom avtomobil prodal, me je
> pošiljatelj spraševal po namenih prodaje, ohranjenosti vozila, zadnji
> ceni, slikah . skratka, vse skupaj je zvenelo verjetno. Navsezadnje
> smo v EU-ju in imamo prost pretok blaga in storitev. Na pošto sem
> odgovoril z želenimi podatki, sledilo je še nekaj izmenjanih
> sporočil, dokler me ni čez slab teden Robert obvestil, da živi v
> Dublinu in se ukvarja s prodajo vozil, da je svoji stranki, ki išče
> tako vozilo, pokazal moje odgovore, in da se ta strinja za nakup za
> vrednost, ki sem jo navedel (3000 evrov). Obvestil me tudi, da bo
> glede transporta vse uredil kupec, saj da bo ceno transporta dodal k
> ceni vozila. Skratka da mi bo stranka poslala ček (poziva me, naj mu
> sporočim točen naslov in telefonsko številko). Vesel sem odgovoril z
> želenimi podatki .
>
> ZAPLET
>
> Čez nekaj dni sem dobil e-pošto, v kateri me je Robert (
> smithrobby35@yahoo.co.uk) obvestil, da je bilo plačilo poslano in naj
> mu sporočim takoj, ko ček dobim. Zanimivo se mi je zdelo, da v dobi
> elektronskih nakazil (wire) še vedno operiramo s čeki, toda - kaj pa
> Angleži vedo, kajne? Vseskozi me je motilo še nekaj, pa nisem znal
> čisto pokazati s prstom, kaj točno ....
>
> Nato sem čez nekaj dni prejel iz Dubaja (!) hitro pošto preko TNT-ja.
> V kuverti je bil le in samo ček za 8500 evrov, brez kakršnih koli
> priloženih dopisov. Še bolj sumljiv se mi je zdel ček francoske banke
> FORTIS. Kaj za vraga ima Dubaj z angleškim oziroma irskim kupcem?
> Poleg tega je bil na čeku naveden račun nekega francoskega podjetja:
>
> TOURISME ET TRANSPORT INTERNAT
> 9 ROUTE PRINCIPALE DU PORT
> 92230 GENNEVILLIERS
> TOURISME ET TRANSPORT INTERNAT
>
> Oziroma - kot mi je pozneje pomagal Google Translate - >šole za
> turizem< iz okolice Gennevilliersa v Franciji. Kam pa k tej zadevi
> sodi Francija in kam ta šola?
>
> A ček je deloval pristno, na njem so bili moji podatki ... Pisal sem
> Robertu in ta mi je potrdil, da je to ček, ki sem ga čakal. Ko sem ga
> povprašal, zakaj je na njem znesek 8500 evrov, če pa sva se
> dogovorila za prodajno ceno 3000 evrov, mi je pojasnil, naj unovčim
> ček, nato pa naj 3000 evrov zadržim zase kot plačilo, iz preostalih
> 5500 evrov pa naj krijem transportne stroške. Saj naj bi izbrano
> transportno podjetje (s katerim je že on uredil vse podrobnosti)
> zahtevalo plačilo od pošiljatelja pred prevzemom tovora. In da me
> bodo iz transportnega podjetja že obvestili in mi razložili .
>
> Še isti dan sem z novega e-poštnega naslova prejel dopis
> >transportnega podjetja<, kjer je med drugim navedeno, da bodo prišli
> po avtomobil in da se mi bojo identificirali z ustreznimi papirji, da
> pa naj pred tem prek bančnega sistema nakazil Western Union nakažem
> dogovorjenih 5500 evrov na neki račun oz. neki osebi v Združenih
> Emiratih (ha! Pa smo spet v Aziji!).
>
> Od domnevnega transportnega podjetja se mi je oglasila predstavnice
> Amanda Anna (globalgmtshippingagency@asia.com) , kjer so med drugim
> navodila, da naj 5500 evrov nakažem na njihov račun prek Western
> Uniona s podatki:
>
> SENIOR ACCOUNTANT
> NAME: TALABI FUNSHO BANDELE
> ADDRESS: BUR DUBAI, DUBAI
> UAE 00971
> UNITED ARAB EMIRATES
>
> Naslov podjetja pa naj bi bil: Global Gmt Shipping Agency, Centre
> mathings cross, Belvis road, Abu Dhabi, UAE. Tel 04 545 8884 .
>
> Verjetno je odveč povedati, da so zdaj v moji glavi že utripale rdeče
> luči. To je pa sumljivo! Zakaj bi nekdo kupil avtomobil za 3000
> evrov, za transport zanj pa plačal več kot še enkrat toliko? Ob tem
> velja poudariti, da prodajano vozilo ni nič posebnega, nobena redkost
> ali oldtimer, in verjetno bi jih v Nemčiji, če že ne na Otoku, dobil
> več in še ceneje. Zakaj se torej ukvarja z menoj?
>
> ODKRIVANJE
>
> Obrnil sem se na nekaj slovenskih bank in se pozanimal, kako je z
> unovčevanjem čekov. Razložili so mi, da v večini primerov ček
> izplačajo, vendar pa da se mora prinašalec zavezati, da v primeru, da
> ni kritja oz. se kasneje izkaže, da je kaj narobe, banki jamči s tem
> zneskom (ga vrne).
>
> Končno sem doumel kako poteka goljufija:
> 1. Kandidat prejme ček.
> 2. Kandidat ček unovči v svoji banki in dobi denar.
> 3. Del denarja prek Western Uniona nakaže nekam v tujino.
> 4. Morda celo odda predmet nakupa.
> 5. Banka ga obvesti, da je ček ponarejen/napačen znesek - skratka
> nekaj narobe.
> 6. Kandidat mora banki vrniti denar.
> 7. Kandidat ostane brez denarja (in če so goljufi hitri, še brez
> predmeta prodaje).
>
> Pošiljanje denarja prek Western Uniona je namreč zelo enosmerno
> dejanje. Denar lahko v ciljni banki dvigne kdorkoli, ki pozna >geslo<
> - tega pa naj bi po nakazilu sporočil >transportnemu podjetju<.
>
> PRIJAVA IN REŠEVANJE
>
> Takoj po prejetju čeka se mi je vse skupaj zdelo zelo čudno, zato sem
> po internetu iskal morebitne podobne primere, čeke te banke, podobne
> zgodbe. Le stežka sem našel nekaj podobnih zgodb, v glavnem z
> iskanjem po ključnih podatkih (pošiljatelj čeka, banka, kraj), saj se
> je izkazalo da je večina zadetkov oz. informacij v francoščini. Po
> pomoči z orodjem Google Translate sem izluščil želene informacije o
> podobnih zgodbah in seznam in slike ponarejenih čekov (celo na ček
> istega izdajatelja), zato sem bil že takoj prepričan da gre za
> morebitno goljufijo.
>
> Ta sum se mi je še potrdil, ko sem na SKB banki pokazal ček in
> povprašal, ali jim je to kaj znano. Na oddelku za čekovno poslovanje
> s tujino so mi povedali, da so imeli že več primerov in da se po
> navadi izkaže, da gre za ponarejen ček oziroma del čeka - največkrat
> znesek. Na mojo zahtevo so se v SKB banki obrnili na banko FORTIS
> (banka izdajateljica čeka), kjer so potrdili, da je ček ponarejen in
> da je bil račun pošiljatelja denarja zaprt
> 16. februarja letos.
>
> Ob ponovnem pregledu e-sporočil, ko sem se odločal za prijavo poskusa
> goljufije, mi je končno kliknilo, kaj se mi je že vseskozi zdelo
> čudno in sumljivo. Angleščina je bila izredno slaba, polna slovničnih
> napak, napačno črkovanih besed ... Sprva, navajen posebnosti
> internetnega komuniciranja in krajšanja besed, temu pač nisem
> pripisoval veliko pozornosti.
>
> DETEKTIVSKO DELO
>
> Ker so vsa e-poštna sporočila prihajala od zastonjskih e-poštnih
> ponudnikov (yahoo.co.uk, asia.com), je iskanje identitete pravega
> pošiljatelja izredno težavno, če ne celo nemogoče. Vse, kar sem imel,
> je bil zabeležen IP-naslov prvega komentarja, ki mi ga je >Robert<
> poslal kar prek sistema avto.net - zabeležena sta bila IP-naslov in
> čas:
>
> IP obiskovalca :195.131.84.202
> Datum in ura oddaje :29.8.2007 1:51:09
>
> Na ripe.net sem preveril, od kod je ta IP, in ugotovil, da izvira iz
> Rusije. Presenečenje.
>
> % Information related to '195.131.84.192 - 195.131.84.255'
> inetnum: 195.131.84.192 - 195.131.84.255
> netname: WEBPLUS
> person: Michael V. Vasiliev
> address: ZAO WebPlus, 29 Kolomenskaya
> address: 191119, Saint-Petersburg
> address: Russia
> phone: +7 812 3269020
> fax-no: +7 812 3269029
>
> Oborožen z osnovnimi informacijami sem se obrnil na Arnesov Si-CERT,
> kjer pa za podoben primer pri nas še niso slišali ...
>
> Ker bi me, če ne bi bil pazljiv, gladko napeli (verjetno po vozilo ne
> bi bilo nikogar, a bil bi ob 5500 evrov), sem se odločil podati
> prijavo poskusa goljufije proti neznanemu storilcu. Ker vem, da je
> sledenje internetnim komunikacijam v času, ko imamo anonimne prehodne
> strežnike (proxy, TOR), brezplačne e-poštne račune in ko je možno
> dobiti in se oglašati na angleško telefonsko številko prek Skypa
> praktično kjerkoli na svetu, v najboljšem primeru težko, sem se hotel
> obrniti kar na Interpol. A njih najti pri nas je to težko (izognil se
> bom komentarjem spletnih strani policije in MNZ-ja) - povem naj le
> to, da za kontaktne številke in informacije, ki bi državljanom
> olajšale komunikacijo z njimi, še niso slišali .
>
> Nato sem po izgubljanju po organigramih na www.policija.si le
> sklenil, da se moram verjetno obrniti na Sektor za gospodarsko
> kriminaliteto (SGK) oz. na njegov Oddelek za računalniško
> kriminaliteto. Poklical sem jih in prijazno so mi razložili, da je
> bolje, da se obrnem kar na Sektor za gospodarsko kriminaliteto, da
> jih bodo oni kontaktirali po potrebi (da pa se sicer bolj ukvarjajo z
> vdori, nelegalnim razpečevanjem programske opreme in kršenjem
> avtorskih pravic) .
>
> SODELOVANJE S POLICIJO
>
> Podal sem se na Sektor za gospodarsko kriminaliteto in 2. oktobra
> podal prijavo. Takrat >Robertu< nisem več odgovarjal na e-pošto z
> namenom ne preplašiti ga, da bi združbi policisti in preiskovalci
> laže prišli na sled.
>
> Na moje popolno presenečenje pa je SGK vse skupaj vzel bolj
> birokratsko kot zares. Sicer prijazen gospod, ki je bil tisti dan
> ravno dežuren za sprejem strank, si je vse zapisal v zvezek (na
> papir!), sprejel moje natisnjene dokumente in kopije čeka ... in
> preveril pri kolegih, ki naj bi se bolj spoznali na >mojemu< podobne
> primere, kaj narediti. Zvedel ni nič, razen tega, da so vsaj enega
> Slovenca pred časom na enak način že >nategnili<, baje za okoli 20
> evrskih tisočakov (kolikor sem razumel med vrsticami - saj mi ni bilo
> ravno razlagano stanje - postopek naj še ne bi bil zaključen).
>
> Ko sem po treh tednih obupal, da bo kdorkoli sploh naredil karkoli
> (in pri internetu in odkrivanju sledi štejejo minute in ure, ne pa
> dnevi in tedni!) sem po 20. oktobru od SGK-ja prejel dopis, da so
> mojo prijavo odstopili v reševanje lokalni policijski postaji
> Ljubljana Bežigrad.
>
> Takrat mi je vse >padlo dol<. Pa ne da bi dvomil o sposobnostih
> policistov na postaji LJ-Bežigrad. Toda - kakšne reference pri
> reševanju internetnih goljufij, kakšne vzvode za sodelovanje z
> mednarodnimi policijskimi silami pa imajo tam? Pred desetimi leti sem
> tam prijavil krajo običajnega kolesa - do danes ga niso našli . Bodo
> lahko stopili na sled spletnim goljufom iz Rusije? Očitno nekomu ni
> bilo nič jasno ali pa je srečno naključje, da so poskusili ogoljufati
> napačnega in jim to ni uspelo, našim policistom signal, da se jim s
> tem ni treba ukvarjati.
>
> IN KAJ ZDAJ?
>
> Ne glede na neuspeh prijave imam občutek, da bo podobnih goljufij
> zdaj, ko smo del EU-ja, čedalje več in da se moramo tudi Slovenci
> predvsem seznaniti s tem. Glede na mlačnost obravnavanja naših
> organov pregona pa le zlobna pripomba: če ste brezposeln informatik,
> je spletno goljufanje očitno še
>> varen< način ropanja ljudi po svetu, saj vam nihče ne more nič .