Moja zgodba se je začela zelo idilično, leta gospodovega 2006. Kupil sem Protona 315 l.97 za 200.000 takratnih SIT, misleč da ga bom v enem letu zvozil in odpeljal na Dinos. Pa se je obrnilo drugače. Naslednja 4 leta sva preživela skupaj v avtomobilski harmoniji, jaz pa sem začetnim 95K kilometrom dodal še 200K - ne samo brez vsake okvare ampak celo brez menjave potrošnih materialov, razen jermenov, katere sem pri 200K km preventivno zamenjal (32K SIT pri popoldancu) in seveda olja (zmeraj je pil Leclercovega za male pare). Smejal sem se kolegom v Citroenih, Fordih, BMWjih, Renaultih, VWjih in podobnih euro mojstrovinah, ki so se učili koliko senzorjev je mogoče vgraditi v en preprost štirivaljnik in koliko od teh se lahko potencialno pokvari. Glede na anekdotalne dokaze kolegov mehanikov in lokalnih švercerjev, je bilo spoznanje jasno in očitno: belci imamo (v povprečju) večje spolne organe, Azijci pa delajo (v povprečju) bolj solidne in zanesljive avtomobile. ADAC testi in podobni bodo morda (morda pa ne) to subjektivno spoznanje potrdili, a ti se ponavadi ukvarjajo s skoraj novimi avtomobili (starimi 3 leta in manj), jaz pa tukaj razpravljam o avtomobilih, ki se zaradi starosti že spreminjajo v čefurmobile.

Anyway, nekega dne je nastopil čas da se Protona znebim (nič ni bilo narobe z njim, le malce sem se naveličal neudobja in glasnega motorja). Kvazi-Mitsubishi me je tako navdušil, da sem si zaobljubil, kako bom od zdaj naprej zmeraj kupoval le avtomobile ki jih izdelujejo ljudje s poševnimi očmi (tako da so tudi Korejci zajeti v tej ohlapni skupini). Denarja je bilo dovolj za nov avto, a eno mojih življenskih načel je da za pleh nikoli ne odštejem več kot 2K EUR (pred letom 2007 pa 400K SIT). In ko rečem 2K tudi mislim 2K. 2000eur in 99 centov je preveč. Principi. Če bom hotel dat več bom raje kupil novega Accorda naravnost iz Japonske. Prav tako sem si zaželel avto, ki bi bil v istem zavarovalnem razredu kot moj dragi Proton (se pravi do 1800cm, 60-80kw), ter seveda 100% zanesljivost, brez omembe vrednega vzdrževanja, razen res nujnega (olje, jermeni). Evropejci česa takega nismo sposobni ponuditi. Američani še manj. Ni bilo druge. Novo vozilo bi moralo biti ponovno poševnooko. Vse lepo in prav sem si rekel.... izbira je ogromna... Honda, Toyota, Nissan, Mazda, Mitsubishi, Hyundai... Hja na prvi pogled res. Podrobna analiza pa kaže tole žalost: ko me je zanimala Mitsubishi Carisma sem ugotovil, da je narejena na Nizozemskem. Ko sem gledal za Toyoto Avensis, sem zgrožen ugotovil, da jo sestavljajo nesposobni Angleži. Ista zgodba pri Nissanu Almeri in Primeri. Mazda je načeloma Japonska, a so 10 let stari modeli (323, 626) kar se motorizacije tiče ena velika žalost. Pri Hondi Accord in (nekaterih modelih)Civica so prav tako imeli prste vmes nesposobni Angleži. Pristni Japonski Civici pa se na avto.netu prodajajo za take denarje, da bi na zadnjem zicu pričakoval še dve japonski devici v šolskih uniformah (kariraste mini-kikle itd). Potem so tu še korejci, predvsem Hyundai, ki so jih res naredili pristni ljudje s poševnimi očmi (po nekaterih genetskih analizah so Korejci in Japonci iz istega genetskega bazena!), a ni nobenega pametnega modela za ta denar/te starosti. Accent/Elantra sta oba tako ostudna, da lahko v skrajnih primerih pripeljeta do trajne impotence pri dolgotrajni neprekinjeni vožnji. Poleg tega nista ravno bisera za vozit. Coupe niti ni slab vizualno (Ferrari za brezposelne), za vozit je pa ravno tako žalosten kot prva dva Korejca.

Dva meseca po prodaji Protona, sem še zmeraj na biciklu. Ne najdem novega poševnookega prevoznega sredstva. Obup me je pripeljal do tega, da sem trenutno pripravljen kot alternativo "pravim" poševnookim vozilom sprejeti tudi tiste, katere smo sestavili "mi" - nikoli zadovoljni, nesposobni, in površni Evropejci. Se pravi, da so se mi obzorja razširila na Nissane Almero, Primero, Micko Carismo ter Hondo Accord in evro-Civic. Vsi tam letnikov od 1999 do 2001 (razen Nissani, ki morajo biti obvezno največ letnik 2000 - leta 2001 se je komaj dodobra začel širit virus Renault - vsaj pri modelih katere sem si šel ogledat). Še več - glede na brezupnost situacije sem v razmislek pripravljen vzeti tudi Ford Focus mk1 - prav tako istih letnikov. Vem da ga v Nemčiji sestavljajo turški janičarji in bosanske izbeglice, kot vsa Nemška vozila, a vsaj pri motorju so imeli nekaj zraven poševnooki (Yamaha!), tako da ne more biti povsem slab. Tako se vsaj tolažim, čeprav po tihem vem, da si ga v resnici želim izključno zaradi res vrhunske vožnje, ki jo ponuja, pamet pa mi govori, da bom teden po nakupu po odpadih iskal rabljen luftmesser, ali na bolhi brskal za poceni cinšpulami.

Avto.net sem prečesal podolgem in počez. Nič pametnega. Ljudje pretiravajo s cenami - očitno je kreditni krč mimo, cene pa niso več tako smešno nizke kot leta 2008/2009. Aja še dve stvari: kilometri ne smejo presegat 160K km in klima je obvezen del opreme. To je tudi eden izmed glavnih razlogov zakaj sem prodal Protona - poletne 2000 kilometrske vožnje na Nizozemsko/v Nemčijo/Francijo in nazaj pri +30 stopinjah celuzija so prijetne le za ljudi, ki doživljajo orgazme ob vročinskih šokih.

Kakšna ideja? Hvala vnaprej.