Napisal/-a freddie To jan 01, 2013 10:25 pm
MB in prestiž
Prestiž? Morda za srednji sloj. Dostopen prestiž. Tak, ki si ga povprečnež lahko privošči, če si bo naslednjih 10 let pogreval konzerve prebranca in pridno odplačeval leasing. S class je na drugi strani delovni stroj za poslovneže, ki bi radi prišli spočiti na sestanek - ti ga bomo v petih leti izželi in s 700.000 kilometri prodali naprej slovenski avtohiši Avto Poštenjak, ki ga bo prodala naprej z 129.000km (veliki servis opravljen na 120.000km!) Prestiž torej? Nikakor. Prestiž so avtomobili o katerih bomo smrtniki za zmeraj sanjali. Rolls Royce, Bentley, Aston Martin, Bugatti...
MB in zanesljivost
MB je zgubil velik del svojega ugleda, ko so se lastniki W211 začeli domov vračat z avtovlekami namesto na udobnih gretih Recarovih sedežih. Za znamko, ki je gredila svoj imidž na tankovski zanesljivosti je bila prava katastrofa, ko so ga nadljudje iz Stuttgarta začeli biksat na tem področju. Zlomila jih je predvsem vse večja uporaba elektronskih pomagal v avtoindustriji. Debakel z SBC zavornim sistemom je bil samo vrh ledene gore. Taksist, ji je prej na vetrobransko steklo svojega neuničljivega W123 lepil nalepke za vsakih milijon prevoženih kilometrov, se danes tik pred upokojitvjo žalostno sprehaja po hodnikih Daimlerjevih servisov iskoč senzor za pretok zraka, v prostem času pa namesto, da bi se posvetil vnukom teži popoldancem, naj mu vendarle poceni zamenjajo nepopravljivo pokvarjeno zračno vzmetenje za navadne vzmeti in amortizerje.
Moje izkušnje z zvezdico zaspanko:
Do zdaj sem vozil naslednje modele: W210 (e-1999), W211 (e-2003), W220 (s-2003), W203 (c-2001) (nobenega si nisem lastil, tako da so moje izkušnje razumljivo omejene). Požiranje balkanskih cestnih lukenj pri vseh razen W203 je na ravni hidravličnih Citroenov, zvočna zatesnjenost na nivoju, dizelski motorji pa prav filigrantsko prefinjeni. Komunikacije s cesto ni - zavore so spužvaste, volan je po pravilu premehak, kar se ne sklada preveč dobro s sklopko, ki je trda kot tista pri FAPovih nakladačih. Ročni menjalniki so nesramno slabi. Očitno so zvezdice narejene za avtomatske meljalnike - na žalost je edini, ki sem ga vozil z avtomatiko bil S. Proti modernim DSG menjalnikom je bil s počasnostjo, neodločnostjo in cukanjem ta kot tista ameriška 3-stopenjska avtomatika iz poznih petdesetih, čeprav priznam, da se avtomobilu neskončno bolje poda kot pa ročni v manjših modelih. Poslovnežem se ne poda, če imajo levo nogo očitno bolj mišičasto kot desno. Se pa je avtomatika v S-u, po dobro utrjeni tradiciji zvezdic iz poznih devetdesetih in zgodnjih dvatisočih let pokvarila. Avto je bil še vozen, a je elektronika včasih zblaznela in začela pri vožnji po ravni cesti in konstatni hitrosti jezno prestavljat iz četrte brez razloga nazaj v tretjo pa naprej v peto, vse dokler se avtomobil ni ustavil, ugasnil in ponovno vžgal. Nato je bil pripravljen za nove zmage. Za naslednjih 500 kilometrov. Seveda, kot veli Murphy se je menjalnik razjezil ravno na kakšnem viaduktu kjer se ni bilo možno ustavit.
Lastnost, ki jo se zelo nazorno pokaže že po nekaj deset kilometrih in katera je skupna vsem modelom: nekakšna udobna okornost. Do take mere, da zdaj vsakič ko vem da bom vozil zvezdico začnem brskat po omari za klobukom in naramnicami. Pač v skladu s temperamentom avtomobila. Gotovo pa bi si premislil, če bi v roke dobil kakšnega SL65. A njihova konfekcijska ponudba bolj stremi po možaku, ki je že dosegel vse v življenju in se mu nikamor več ne mudi.
