Mama butalka piše sinu butalcu:
Dragi sinko butalec.
Pismo ti pišem počasi, ker vem, da ne znaš
hitro brati.
Najprej naj ti sporočim, da ne živimo več
tam, kjer smo, ko si se odselil.
Tvoj oče je v časopisu prebral, da se večina
nesreč zgodi v okviru 20 kilometrov od doma, zato smo se
preselili.
Ne bom ti mogla poslati našega
novega naslova, ker je družina, ki je tukaj
živela pred nami, vzela hišno
številko s seboj - da jim ne bo treba
spremeniti naslova.
Nova hiša je res čudovita. Ima celo pralni stroj! Vendar nisem
čisto prepričana, da dela. Prejšnji teden sem
namreč vanj položila kup perila in
potegnila za vrvico, a perila od takrat
nisem več videla.
Tudi vreme tukaj ni tako slabo. Prejšnji
teden je deževalo le dvakrat.
Prvič tri dni in drugič štiri dni.
Glede plašča, ki si hotel, da ti ga pošljem;
tvoj stric je ugotovil, da je z gumbi vred pretežek, da bi ga
poslali po
pošti. Zato smo gumbe odrezali stran in jih dali v žep.
Tvoj brat je včeraj zaklenil ključe v avto.
Bili smo že zelo zaskrbljeni,
saj je trajalo kar dve uri, da so naju z
očetom spravili iz avta. Tvoja sestra pa je danes zjutraj rodila,
vendar ne vem spola. Zato ti še ne morem sporočiti, ali si postal
stric ali teta. Otrok je neverjetno podoben tvojemu bratu. Stric je
prejšnji teden padel v sod z Whiskey-em. Ljudje so ga hoteli rešiti,
a se jih je veselo otepal in se utopil. Naslednji dan smo ga
kremirali in gorel je tri dni. Trije tvoji prijatelji so imeli
nesrečo - s tovornjakom so zapeljali z mosta. Janez je vozil. Imel
je srečo - odprl je okno in splaval na varno. Matjaž in Vene sta bila
na prikolici. Utonila sta, ker nista mogla odpreti lopute na zadku
prikolice. Drugega ni nič novega. Bolj malo se dogaja pri nas.
Pozdravčke
Mami
P.S.: Hotela sem ti poslati denar, a je bila kuverta že zaprta
