Ko sem bil 10letni mulo sem s kolesom čakal na semaforju in ko se je prižgala zelena za pešce in kolesarje sem začel speljevati, istočasno pa je skozi rdečo luč pridrvel avtomobil z okoli 80km/h - samo švignilo je mimo mene oz. mimo sprednjega kolesa bicikla.
Od takrat naprej se vedno zelo dobro prepričam o situaciji okoli mene, ker tudi če imaš po zakonu prednost, to še ne pomeni, da bodo to vsi upoštevali. Za mularijo je razumljivo, da ne razume takih stvari, ampak bi pa to pričakoval od staršev. Podpiram, da se spoštuje pešče in kolesarje in da se jim tudi ustavlja ko je to mogoče, naperjen pa sem proti objestnosti določenih izmed njih, ki dobesedno izsiljujejo prednost in prečkajo običajne prehode, kot da bi bili semaforizirani (absolutna prenost), ali pa kar kjer se jim zazdi, etc.
Računajo, da se vsi vozniki striktno držijo pravil in da so pripravljeni v desetinki sekunde zavirati tudi na polno če je potrebno, ne dopuščajo pa možnosti, da se bo našel v prometu nekdo, ki se obnaša enako kot oni na nogah ali na kolesih - objestnež, ki bo pridrvel 30km/h nad omejitvijo in potem enostavno ne bo mogel ustavit in jih bo povozil; voznik, ki je na telefonu in jih ne opazi; voznik, ki je pijan; itn.