INFINITI je napisal/-a:http://www.bmwblog.com/2014/12/22/perfe ... -made-bmw/
.
Glede na to, da R&D investicije zasebnih družb niso ravno brez dna (tako kot pri državnih družbah, kjer častijo davkoplačevalci), je ravno takšno ukvarjanje z malenkostmi, (ki si jih razvajeni kupci morda res želijo) morda tisti del resorjev, ki bi se drugače uporabil v bolj mehansko fundamentalne aspekte razvoja, kot posledica tega pa se potem pojavljajo dvomi o inžinerski integriteti končnega izdelka (spomnimo se debakla z rožljanjem in trganjem verig pri bavarcih in wolfsburžanih, pa nenehne težave z vbrizgalnimi šobami in vžigalnimi tuljavami, pa podvozja pri bavarcih, ki so zelo očitno zgrajena po načelu "programmed obsolescence"). Seveda takšno razmišljanje velja za vse "prestižne" znamke ne le tiste iz malega rajha. Dejstvo je da se večji avtomobili kvarijo bolj kot manjši, večina analtikov pa to napak razlaga kot posledico "večje količine elektronske dodatne opreme" v prestižnejših vozilih - a glede na to, da se prav pogosto napake dogajajo na povsem fundamentalnih zadevah, kot so verige, ki motorje na notranje izgorevanje poganjajo že od prazgodovine, je očitno, da je razlaga malce bolj kompleksna.
Glede ameriških full-size vozil: V ZDA sem vozil Hyundaijevo Sonato model 2015, z motorjem Theta 2.4 GDI in šeststopenjskih avtomatskim menjalnikom (ročni menjalniki so tam razširjeni manj kot oralni seks med učitelji pri nas). Avto je na števcu imel sicer samo 1000 milj in je še dišal po Koreji, vozil pa se je tako fino, da je bilo že kar težko verjet - vsaj pri za ameriške razmere legalnih hitrostih. Pri 70 miljah na uro je bilo v kabini tako sterilno tiho, da bi se komot dalo šepetati. Motor je bil neslišen skoraj na ravni Priusa v električnem načinu (na semaforju sem večkrat pogledal, če mi ni slučajno ugasnil). Menjalnik je bil presenetljivo suveren tudi ob balkanskih pritiskih na plin - brez cukanja, zmeraj je vedel točno kaj si želim. Več kot 100 milj na uro nisem vozil, ker je tam že meja kjer te ustavijo zvezni varuhi reda in zahtevajo pregled vseh telesnih votlin. A pri tej hitrosti je obdržal prav vso limuzinsko dostojanstvo. Seveda pa je tak avto - čeprav mehansko prepričljiv - še daleč od tega, da bi zadovoljil razvajene evropske riti, ki bi se usedle na njegove (sicer izredno udobne) plišaste sedeže. Plastika je še zmeraj trda bolj kot erekcija porno igralca, radio ima preprost monokromatski zaslon, tempomat je brez dodatnih opcij (tipa cigl-na-gas), lane-assist pa je samo ročni (ko te sopotnik lopne po glavi če zadremaš). Se pravi full-size limuzina, a brez full-size prestiža. Podobnih je tam kar nekaj - Chevy Impala, Ford Crown Victoria, Ford Fusion (njihova verzija, ki je v resnici povečan Mondeo, ne naš penzion-paket verzija Fieste). Takšne s popusti tam dobiš za le nekaj več kot 20.000usd, oz. 16.000eur, kar bi bila pri nas cena za dobro opremljenega Pola z dizelskim motorjem. Taki avtomobili so kot uliti za njihove z ravnilom narisane ceste.
Morda je vmešan samo "motorni" del, lahko pa kaj več in širše tudi druge firme (Hyundai ima nekam malo - je brez Kie?)?