BBoss je napisal/-a:Vzroki za to oziroma takšne nesreče so precej globji in se začnejo pri starših, ki so otroku tako svetel kot slab vzgled in raznorazne (na papirju) imenovane mamice in očki delajo s svojimi otroci, kot z ničvrednimi kosi kože in mesa - vsakodnevno videvam kako mamice (če jih sploh lahko tako imenujem) tečejo med avtomobili za sabo pa vlečejo par let starega otroka - kaj je to zebra, kaj semafor, to kot kaže briga čedalje manj staršev in ravno v tem obdobju, ko otrok najbolj požira znanje in izkušnje.

Pomlad se je začela in taisti starši so privlekli kolesa iz kleti in drvarnic, da bodo malce shujšali (ja lepota je danes najbolj pomembna vsaj tako nas učijo mediji) in ker je od lani otrok že toliko zrastel, da ima lahko že svoje kolo, mu ga seveda tudi kupijo. In tako gre družinica veselo kolesarit - a v naravo? Ne, na najbolj prometno cesto in ubogi malček, ki je komaj snel stranske koleščke zdaj veselo vijuga po cesti in lovi ravnotežje in se pri vsakem avtomobilu, ki gre mimo tako prestraši, da skoraj pogrne po tleh. Tako imenovni oče si kot kaže v glavi misli "samo naj kdo zbije mojega otroka, ga bom izožil kot prasca in obral do kosti"

Popoldne gre ta naša družinica še z avtom k babici in otroček je ves razigran in neprivezan skače po avtu - le zakaj bi ga privezali in dali v stolček, če pa da mir le takrat, ko stoji med prvima sedežema in veselo zre v dogajanje na cesti, kjer njegov najboljši in najmočnejši in najhitrejši očka drvi po cesti prehiteva vse žive idiote, debile, butce, starčke, pedre, krave, kure, prasce, svinje, dihurje in druge živali, da bodo čimhitreje pri babici, ki še vedno tako dobro skuha za svojega maminega sinka.

Pa dosti o naši moderni družinici, ki jim je otrok deseta briga in se pehajo smo za denarjem ter drvijo skozi življenje neoziraje se na posledice takšnega načina življenja.

Poglejmo še v naše šole - predvsem je za otrokov osebnostni razvoj najbolj pomembna prav osnovna šola. In ravno ta šola praktično otrok ne seznanja z dogodki okoli njih in promet je eden izmed najbolj kritičnih dejavnikov preživetja v sodobni druži. In koliko ur na teden imajo naši otroci prometno vzgojo? Šolske ustanove jim nekaj malega nudijo pri učenju za kolesarski izpit in to je več ali manj vse. A je tako težko, da bi v šolske urnike vklučili eno uro na teden za vse razrede od prvega do konca osnovnega šolanja. Ne zakaj bi, raje ji filajo s slovenščino in raznoraznimi desnimi, levimi, ujemalnimi, neujemalnimi prilastki in nekimi priredji in podredji, ki se jih morajo naučiti na pamet.

Pa da bi bilo vsaj kaj koristnega iz vseh teh mnogoštevilnih ur slovenščine. Veliko otrok po končani OŠ se ne zna izražat, ne zna povedat dveh zloženih stavkov, da ne govorimo, da praktično ne znajo pisati (poglejte si raznorazne forume, kakšne umotvore pišejo nekateri - predvsem mlajši) in Oš-ji so zadovoljni, da na koncu spustijo otroke v svet kot pismene, kaj pa je to funkcionalna pismenost pa zgleda, da še učitlji ne vedo. Glavno, da mali Haso in Mujo povesta 50 slovenski besed in ju z dvojko spustijo iz osnovnega izobraževanja. A ni škoda teh ur slovenščine, ki nimajo pravega efekta in naj žrtvujejo eno uro na teden zato, da otroke naučijo fizično preživeti v tem svetu, ker prilastki in podredja jih ne bodo ščitili in varovali v prometu.


Za zaključek naj samo povem, da če bi starši in kasneje tudi šola resnično ljubili svoje otroke in se z njimi ukvarjali, tako kot je treba bi bilo takih nesrečnih dogodkov zelo malo ali nič in ko bodo ti otroci enkrat zrasli (in z dobro in pravilno vzgojo tudi bodo) bodo tudi razumeli promet, ko bodo enkrat sami imeli izpit za motorno vozilo. Temu primerno se bo zmanjšalo tudi število nesreč med mladimi vozniki in motoristi.


Vsaka čast vsem, ki ste tole uspeli prebrati do konca, vseeno pa prosim vse tiste, ki imate(mo) otroke, dajte jih malo testirati, koliko znanja v prometu imajo oz. kaj so že pozabili - naj vam ne bo žal časa, ki ga za to porabite - se prekleto splača.

BBoss je napisal/-a:Poglejmo še v naše šole - predvsem je za otrokov osebnostni razvoj najbolj pomembna prav osnovna šola. In ravno ta šola praktično otrok ne seznanja z dogodki okoli njih in promet je eden izmed najbolj kritičnih dejavnikov preživetja v sodobni druži. In koliko ur na teden imajo naši otroci prometno vzgojo? Šolske ustanove jim nekaj malega nudijo pri učenju za kolesarski izpit in to je več ali manj vse. A je tako težko, da bi v šolske urnike vklučili eno uro na teden za vse razrede od prvega do konca osnovnega šolanja. Ne zakaj bi, raje ji filajo s slovenščino in raznoraznimi desnimi, levimi, ujemalnimi, neujemalnimi prilastki in nekimi priredji in podredji, ki se jih morajo naučiti na pamet.

Pa da bi bilo vsaj kaj koristnega iz vseh teh mnogoštevilnih ur slovenščine. Veliko otrok po končani OŠ se ne zna izražat, ne zna povedat dveh zloženih stavkov, da ne govorimo, da praktično ne znajo pisati (poglejte si raznorazne forume, kakšne umotvore pišejo nekateri - predvsem mlajši) in Oš-ji so zadovoljni, da na koncu spustijo otroke v svet kot pismene, kaj pa je to funkcionalna pismenost pa zgleda, da še učitlji ne vedo. Glavno, da mali Haso in Mujo povesta 50 slovenski besed in ju z dvojko spustijo iz osnovnega izobraževanja. A ni škoda teh ur slovenščine, ki nimajo pravega efekta in naj žrtvujejo eno uro na teden zato, da otroke naučijo fizično preživeti v tem svetu, ker prilastki in podredja jih ne bodo ščitili in varovali v prometu.

protonika je napisal/-a:No, ravno prav, ker sem še vsa razkurjena od sobotnega dogajanja.
Stanujem v vasi, ki je marsikomu, ki mu je škoda plačati cestnino, še ena ovira na poti do morja. Zdaj so svoje konjičke po dolgiiiii zimi končno lahko na dan privlekli tudi motoristi in očitno vsi polni nakopičene in več mesecev nikoli sproščene energije besno brenčijo skozi našo vas. Naša družinica minus vedno zaposleni očka (iz gornje zgodbe) se odpravi do igrišča in nato preverit, kako kaj novi pločnik in dva prehoda za pešce, ki smo ju končno dočakali, da bodo otroci in odrasli kot ljudje lahko prečkali cesto, ko gredo prvi na šolski avtobus, drugi na normalnega. Pa vidimo eno mamico, kako gre večkrat čez prehod - in sinu razlaga, da se mora ustavit, pogledat, počakat.... Počakat, počakat, počakat, počakat, da gre mimo vseh tistih deset avtov, ki še niso slišali, da je treba pred prehodom ustavit, in sta nato nekajkrat uspešno prečkala cesto. Potem smo se postavili še mi (jaz, dva malčka in pes) in migamo z glavo desno in levo, doživimo, da je na prehodu za pešce motorist prehiteval avto (ki je zagotovo vozil vsaj toliko, kot znaša najvišja dovoljena hitrost, če ne več, v konkretnem primeru je to 70 na uro). S to mamico se samo pogledava in zmajava z glavo. No, potem dočakamo frej cesto na naši, se pravi levi strani, pogumno zakorakamo, v daljavi sicer vidimo motorista, ampak placa kokr češ. Na sredini prehoda smo, naredim korak naprej čez sredinsko črto, motorist pa vsaj sto na uro mimo mojega nosu.... Niti malenkost ni zavrl. Na drugi strani sem rekla mamici - jaz svojih otrok sploh ne učim prečkati ceste, ker ni variante, da bi šli čeznjo sami. In tako bo še nekaj dolgih let. S kolesom si drznemo samo po odročnih cestah, kjer se niti dva avta ne moreta normalno srečati - ampak glede na slovensko mentaliteto tudi tam doživimo marsikaj.
Nisem samo jezna, predvsem sem zelo žalostna. Kaj je z vozniki, da ne ustavijo? Mar pešci nismo ljudje? In kaj šele je z motoristi - bi nas vse najraje pobili, zradirali vsa naselja, da bi lahko v miru hrumeli po vseh cestah tega sveta?

BBoss je napisal/-a:Poglejmo še v naše šole - predvsem je za otrokov osebnostni razvoj najbolj pomembna prav osnovna šola. In ravno ta šola praktično otrok ne seznanja z dogodki okoli njih in promet je eden izmed najbolj kritičnih dejavnikov preživetja v sodobni druži. In koliko ur na teden imajo naši otroci prometno vzgojo? Šolske ustanove jim nekaj malega nudijo pri učenju za kolesarski izpit in to je več ali manj vse. A je tako težko, da bi v šolske urnike vklučili eno uro na teden za vse razrede od prvega do konca osnovnega šolanja. Ne zakaj bi, raje ji filajo s slovenščino in raznoraznimi desnimi, levimi, ujemalnimi, neujemalnimi prilastki in nekimi priredji in podredji, ki se jih morajo naučiti na pamet.

Pa da bi bilo vsaj kaj koristnega iz vseh teh mnogoštevilnih ur slovenščine. Veliko otrok po končani OŠ se ne zna izražat, ne zna povedat dveh zloženih stavkov, da ne govorimo, da praktično ne znajo pisati (poglejte si raznorazne forume, kakšne umotvore pišejo nekateri - predvsem mlajši) in Oš-ji so zadovoljni, da na koncu spustijo otroke v svet kot pismene, kaj pa je to funkcionalna pismenost pa zgleda, da še učitlji ne vedo. Glavno, da mali Haso in Mujo povesta 50 slovenski besed in ju z dvojko spustijo iz osnovnega izobraževanja. A ni škoda teh ur slovenščine, ki nimajo pravega efekta in naj žrtvujejo eno uro na teden zato, da otroke naučijo fizično preživeti v tem svetu, ker prilastki in podredja jih ne bodo ščitili in varovali v prometu.

protonika je napisal/-a:No, ravno prav, ker sem še vsa razkurjena od sobotnega dogajanja.
Stanujem v vasi, ki je marsikomu, ki mu je škoda plačati cestnino, še ena ovira na poti do morja. Zdaj so svoje konjičke po dolgiiiii zimi končno lahko na dan privlekli tudi motoristi in očitno vsi polni nakopičene in več mesecev nikoli sproščene energije besno brenčijo skozi našo vas. Naša družinica minus vedno zaposleni očka (iz gornje zgodbe) se odpravi do igrišča in nato preverit, kako kaj novi pločnik in dva prehoda za pešce, ki smo ju končno dočakali, da bodo otroci in odrasli kot ljudje lahko prečkali cesto, ko gredo prvi na šolski avtobus, drugi na normalnega. Pa vidimo eno mamico, kako gre večkrat čez prehod - in sinu razlaga, da se mora ustavit, pogledat, počakat.... Počakat, počakat, počakat, počakat, da gre mimo vseh tistih deset avtov, ki še niso slišali, da je treba pred prehodom ustavit, in sta nato nekajkrat uspešno prečkala cesto. Potem smo se postavili še mi (jaz, dva malčka in pes) in migamo z glavo desno in levo, doživimo, da je na prehodu za pešce motorist prehiteval avto (ki je zagotovo vozil vsaj toliko, kot znaša najvišja dovoljena hitrost, če ne več, v konkretnem primeru je to 70 na uro). S to mamico se samo pogledava in zmajava z glavo. No, potem dočakamo frej cesto na naši, se pravi levi strani, pogumno zakorakamo, v daljavi sicer vidimo motorista, ampak placa kokr češ. Na sredini prehoda smo, naredim korak naprej čez sredinsko črto, motorist pa vsaj sto na uro mimo mojega nosu.... Niti malenkost ni zavrl. Na drugi strani sem rekla mamici - jaz svojih otrok sploh ne učim prečkati ceste, ker ni variante, da bi šli čeznjo sami. In tako bo še nekaj dolgih let. S kolesom si drznemo samo po odročnih cestah, kjer se niti dva avta ne moreta normalno srečati - ampak glede na slovensko mentaliteto tudi tam doživimo marsikaj.
Nisem samo jezna, predvsem sem zelo žalostna. Kaj je z vozniki, da ne ustavijo? Mar pešci nismo ljudje? In kaj šele je z motoristi - bi nas vse najraje pobili, zradirali vsa naselja, da bi lahko v miru hrumeli po vseh cestah tega sveta?

nebivedu je napisal/-a:A ni po zakonu tako da ko pešec stoji pred prehodom za pešce, da se je treba ustavit?

PureTNT je napisal/-a:

nebivedu je napisal/-a:A ni po zakonu tako da ko pešec stoji pred prehodom za pešce, da se je treba ustavit?

Jaz se ravnam po tem načelu, žal pa sem vse prepogosto šele jaz tisti, ki pešču ustavi, pa čeprav je mimo šlo že prek deset vozil.

Lp

Samotar je napisal/-a:

PureTNT je napisal/-a:

nebivedu je napisal/-a:A ni po zakonu tako da ko pešec stoji pred prehodom za pešce, da se je treba ustavit?

Jaz se ravnam po tem načelu, žal pa sem vse prepogosto šele jaz tisti, ki pešču ustavi, pa čeprav je mimo šlo že prek deset vozil.

Lp

Je pa zanimivo, da ko ustaviš, gre iz nasprotne smeri še par avtov mimo preden se kdo spomni ustaviti. In pol se sam sebi zdiš mal blesav.

Dostikrat se pa tut zgodi, da imaš namen ustaviti pa vidiš da bo kriza če boš, ker ti bo en v rit priletel.