Odgovor Bern:
Tresenje … ja, vse prevečkrat se pri sodobnih vozilih in naših pričakovanjih pojavlja ta relativno moteč faktor. Potencialnih vzrokov je toliko, kot je gibajočih se mas na vozilu; skratka preveč

. Osnova tresenja je nepravilno razporejena masa, ki vpliva na centripetalno komponento sile. Po domače povedano, vpetje vrtečih se delov ni v težiščnem središču. Takoj ko začutimo tresenje, najprej pomislimo na gume (največkrat tudi upravičeno). Vendar če gre za večkrat preverjeno zadevo z dodajanjem mase (beri uteži) ali celo spreminjajoče trese – ne trese, je vzrok lahko nekoliko bolj trivialen. Pri vozilih je vse večkrat v želji po visoki zmogljivosti in lastnosti le teh, povezava s kompaktnim vpetjem obes, preko katerih se prenašajo vibracije s cestišča, preko vrtečih se delov, na karoserijo in volan. Ravno tako imajo vozila vse pogosteje nizkopresečne gume z ojačanimi bočnicami, itd…, ki žal ne absorbirajo (ali pa tudi dopuščajo) neuravnotežene mase, kot je bilo to pri starejših vozilih. Mogoče nekaj izhodišč oz. izvorov:
Če začnem z gumami, je guma, ki ima relativno veliko lastno maso (cca 7 kg) narejena le s približkom enakomerno razporejene mase, ki se jo ob montaži na platišče uravnoteži z dodajanjem svinčevih (oz. sedaj cinkovih) uteži na obod platišča. Tu se že pojavi razlika, ker so na različnih obodih izravnalne mase. Če gre za preveliko dodajanje uteži, je potrebno pri montaži gumo obračati za 90 stopinj na platišču, vse dokler se pri centriranju ne zmanjša masa na minimalno vrednost (obstajajo sodobni centrirni stroji, ki predlagajo za koliko je potrebno prestaviti gumo glede na platišče); zakaj - ker sta, kot že rečeno, masi na različnih obodih (enkrat na obodu gume - tekalne površine, drugič na obodu platišča). Vsaka masa, ki ni enakomerno razporejena, vpliva na že omenjeno centripetalno silo, ki »rine« iz središča (občutimo jo kot tresenje volana ali celo sedeža pod nami). Zato nam mora biti cilj, da je uteži čim manj. Neposredno povezano z gumo je platišče, ki naj bi bilo okroglo (se pravi ne zvito); nemalokrat imamo uporabniki zvita platišča na notranji strani zaradi raznoraznih udarnih jam, ležečih policajev ali pločnikov. Platišče je v končni fazi nosilec gume, ki še dodatno vpliva na neuravnoteženo maso kolesa, če je nepravilno pritrjen ali zvit. Pomembno vlogo ima samo vpetje platišča, se pravi mesto, kjer nalega platišče na pesto kolesa. Omenjena zveza naj bi imela minimalno zračnost (nekatera platišča, še posebej univerzalna, imajo v središču plastične vložke, ki se nemalokrat poškodujejo in vplivajo na težiščni center). Ravno tako je pomembno, da so vijaki platišča enakomerno pritrjeni z moment-ključem, da ne pride do lokalnega zvitja stične površine med platiščem in pestom kolesa (to se dostikrat zgodi pri zategovanju alu platišč s pnevmatskim orodjem). Druge nezanemarljive mase so zavorni kolut, pogonske gredi, pesto kolesa, itd… Ti elementi so po sami konstrukciji največkrat nesporni, razen če ni kaj narobe zmontirano ali celo zvito. Pri pogonskih gredeh na »scentriranost« omenjene mase vpliva homokinetičen zglob, ki načeloma drži pogonsko gred v središču težišča, če le ni kaj narobe z njim (da se zatika ali kaj podobnega). V tem primeru se gred ne vrti v svoji osi, temveč oscilira iz osi, ki jo ravno tako občutimo kot tresenje. Nekaj tega prenesejo gumi vpetja obes in motorja, ki so ob morebitni dotrajanosti lahko tudi vzrok ne-dušenja (dodatnih) vibracij. Obstajajo še možnosti vpliva tako imenovanih vibracij višjega reda, ki jih načeloma proizvajalci vozil rešujejo z dodajanjem balastnim mas.
Na vprašanje zakaj se v določeni situaciji pojavlja tresenje in v določeni ne, je po vsej verjetnosti odgovor v neuravnoteženi masi enega od delov iz zgoraj odprtih področij (lahko je tudi relativno majhna masa). Namreč, zaradi geometrije podvozja se v zavoju zunanje kolo vrti hitreje kot notranje. Ko se neuravnoteženi masi levega in desnega kolesa združita, se amplituda sile poveča (sešteje) do te mere, da občutite tresenje na volanu. Ko sta si legi mase levega in desnega kolesa diametralni, se učinek oscilacij izniči oz zmanjša do te mere, da ne čutite več tresenja. To lahko preizkusite tudi v dolgem zavoju pri konstantni hitrosti (npr 130 km/h), ko vam vozilo nekaj časa trese, nekaj časa ne. Vendar je to popolnoma normalen pojav zaradi prej omenjene razlike vrtenja levega in desnega kolesa. Če želite odstraniti tresenje, bo potrebno najti neuravnoteženo maso. Glede na to, da pravite, da gre za res minimalno tresenje, je mogoče še najbližja rešitev s centriranjem na vozilu (v servisnem žargonu s »finišerjem«). S to napravo simulirate vrtenja kolesa do obodne hitrosti cca 200 km/h in pri tem centrirate neuravnoteženo maso direktno na vozilu; se pravi skupaj z vsemi deli, ki se vrtijo (kolo, disk, gred, itd…). S tovrstnim načinom je največkrat odpravljeno tresenje, ki velja le do naslednje menjave gum ali česarkoli drugega od vrteče se mase. Poizkusite najprej s tem. Želim vam čim manj tresenja (prevod: srečno) v novem letu.
Lp
rok