Napisal/-a chan Sr mar 30, 2011 8:30 am
BASEN O CESARJU IN MEDVEDU
(LEX(er) OMNIUM EST: POTENTORI CEDE)
Pred davnimi časi je v deželi živel cesar, ki si je nadvse želel, da bi ga vsi ljudje častili in spoštovali. Vendar zaradi svoje nečimrnosti ni sprevidel, da se mu podložniki za hrbtom smejijo ter ga na vsakem koraku opravljajo.
Cesar je mislil, da bo s kazanjem svojega bogastva dosegel še večji vpliv, zato je naročil v izdelavo največjo in najlepšo kočijo, kar jo je cesarstvo premoglo. Nežne otroške ročice so stkale zlate niti, ki so nežno plapolale s kočije, sedeži so bilo oblečeni v izbrano blago, katerega je naročil od še večjega samovšečneža - samega francoskega sončnega kralja. Kočija pa je bila opremljena z vsemi izbranimi porcelanastimi skodelicami in krožnički, da je cesar med vožnjo lahko užival v najokusnejših dobrotah, ko se je vozil skozi svoje cesarstvo.
Še posebej ponosen pa je bil na ogromne krogle, ki so tako bleščavo svetile, da so razgnale še tako goste oblake in meglice! Krogle so privabljale cele roje mušic in vešč, pregnale pa vsakogar, ki se je le približal omenjeni kočiji.
Nekega jutra cesar brzi s svojo imenitno kočijo skozi gozd, pa skoči predenj medved na skiroju. Medved pa še cel kremežljav ter v iskanju jutranjega panja, da se spravi k sebi, čisto počasi brunda ter ignorira zadaj vozečega cesarja. Cesar ves nestrpen in nejevoljen želi prehiteti debelušnega medveda, pa mu ozka pot v gozdu to ne dopušča. Cesarju, besnemu privre pena sline na usta, vozi medvedu povsem za njegovo zadnjo platjo ter se domisli, da bi ga pregnal morda s svojimi svetlečimi kroglami. Krogle osvetlijo vse naokrog, da preslepijo še jutranje sonce.
Medved se zdrzne, da skorajda pade s svojega skiroja, najprej prestrašen, kaj se dogaja, potem pa razburjen ustavi svoj skiro ter zagrabi največjo gorjačo, ki jo najde v bližnjem grmovju. Pripravljen, da razbije cesarjeve velike in male krogle ter s pripravljenim sredinskim krempljem, da ga pokaže v pozdrav, se približuje cesarjevi kočiji. Cesar se prestraši in skoči pred svojo imenitno kočijo, da bi jo zaščitil. Medved presenečeno opazuje majhno in zgrbančeno cesarjevo pojavo, ki skače okrog kočije ter se zasmeji in odvrže gorjačo nazaj v gozd: "Cesar si, pa se bolj bojiš za svoje zlato tele, kot za svoje zdravje. Kljub temu, da sem bistveno močnejši od tebe, sem kljub temu, da sem samo medved iz gozda, tudi pametnejši od cesarja!", še doda in odhlača nazaj v gozd v iskanje primernega panja.
Lex(er) omnium est: potentori cede. (lat.: Zakon za vse: močnejši popusti)
"Quidquid latine dictum sit, altum viditur."