ghandaed je napisal/-a:@ishtmail
Meni je namreč slednje največji izziv. Poizkušat dosečt čim nižjo povprečno porabo, a ne za ceno nižje hitrosti.

Pri 120km/h+ je težko karkoli taktizirat. Zračni upor narašča na kvadrat in to zahteva svoj davek. Pomagala bi kvečjemu še kakšna težja prestava in pa aerodinamične modifikacije.

DePalmo je napisal/-a:

ishtmail je napisal/-a:Ti dam primer: vozim po voznem pasu. Prehitevalni je prost prometa. V vzvratnem ogledalu vidim avto na voznem pasu, 100m za njim avto na prehitevalnem. Oba vozita z enako hitrostjo. Avto na voznem pasu me dobiti, nakar začne zavirati, namesto da bi se razvrstil na prehitevalnega (kar bi lahko storil bp, varno, ne da bi kogar koli omejeval, saj je drugi avto z isto hitrostjo 100m zadaj.
V glavnem, tip pribremza, kot da me je opazil zadnjo sekundo. Prehiti naju tisti drugi.
Sledi blendanje, trobljenje in sredinec.

Jaz večkrat doživim ravno obratno, sem tisti ki je že na prehitevalnem in tisti ki te dohiteva skoči pred mano zadnji trenutek da moram jaz zavirat skoraj na polno, ne da bi tist idrugi svojo vožnjo prilagodil situaciji (ali malenkost pospešil in prehitel, se bi v tem primeru jaz prilagodil in pustil gas, ali pa že prej spustil gas in me spustil mimo, nato pa lahko zaradi mene prehiteva cel dan).

Problem vsega tega je da ljudje vozijo kot kure in ne spremljajo situacije okoli sebe, zato tudi prihaja do nesreč. Ampak, za te debate imamo drugo temo.

O varčni vožnji pa, sem ponovno poizkusil "pulse & glide", očitno sem spregledal da med "glide" je treba vreči iz prestave No, zelo me je motilo da je avto "v leru" in sem imel občutek da nimam prave kontrole nad njim, tako da sem raje vozil v prestavi in konstantno ohranjal hitrost. To pač ni zame, isto kot ni da bi se v dolino spustil "v leru".

In še zmeraj mislim da če se komu zdi da ima preveliko porabo in da mora šparat z "drsenjem" ter ugašanjem motorja, si naj kupi manjši in bolj varčen avto ali pa moped. Žal.

Imam enake občutke. Zadnje dni sem poskusil voziti po načelih ultra varne vožnje, ki jih je opisal @ishtmail (le, da nisem šel v ekstreme 80 km/h po avtocesti, temveč 100-110 km/h, drugod po omejitvi, in nisem ugašal avtomobila med vožnjo). Z enako količino goriva sem naredil enako število kilometrov (morda največ 5% več). Skratka, ali sem jaz tumbast in ne znam pravilno realizirati nasvetov, ali so ti nasveti bolj tako. Kar zdelo se mi je, da avto v četrti pri 40 km/h ne more imeti nižje porabe kot pri enaki hitrosti v tretji prestavi, ker se v četrti enostavno matra (pa imam sicer 1.4 dizla). Nisem pospeševal, le ohranjal hitrost, pa je zvok tak, da te mine. Iz napisanega sledi, da mi se ti nasveti ne dopadejo in na mojem vozilu (ali, če želimo, z mano za volanom) niso učinkoviti. Da ne govorim o tem, da taka vožnja ni niti malo blagodejna za avtomobil kot tudi za promet...

V prejšnjem postu sem omenil ogrevanje motorja s pomočko DEFA električnega grelnika. Ti grelci delujejo tudi tako,da so pritrjeni na karter, kjer ogrevajo olje in posredno tudi blok motorja. Morda tole z oljem sploh ni slaba ideja, saj je v mrzlem jutru največji problem gosto olje. Poleg tega se motor greje bolj enakomerno,da slučajno ne bi prišlo do kakšnih napetosti na bloku motorja (večina defa grelcev se pritrdi na blok).
Torej ne moreš falit, če pod avto nastaviš kalorifer, obrneš zračni tok v neposredno bližino karterja in tako greješ olje, kar toplega zraka gre mimo, pa še cel motor.

Po mojem pa ni tako dobra ideja. Potem imaš toplo olje, ki na hitro zaokroži po ledenem motorju - ne vem kako bi bilo z raztezki materiala. Boljši grelec je tisti, ki je prišraufan v blok in greje vodo (s tem se greje cel blok), še boljši pa se mi zdi tisti ki ga vštukaš med blok in pečko in ima vgrajeno še črpalko, ki ogreto hladilno tekočino kroži po bloku in pečki.

Jaz vidim problem pri električnem grelcu v tem da pozabiš priklopljenega in odpelješ in vse potrgaš. Na DEFA strani navajajo da 600W grelec ogreje iz -17° na 50° v 195 minutah, to je 1,95 kWh ali ca. 17 centov na nizki tarifi. Ampak če računaš na neko srednjo temperaturo 0° (dT 50° namesto 67°) je to <12 centov na dan kar letno znese <15 €. Sedaj pa če predpostavimo da motor ker je ogret v prvih 5 km pokuri 5 litrov namesto 7 litrov je to na tej razdalji 0,1 l razlike ali 15 centov. Torej nekako lahko delček bencina pretvoriš v malo nižji strošek elektrike, sama naprava je pa bolj praktična iz vidika, da ti avto začne greti takoj ko se vanj usedeš, če pač nimaš namenskega grelca.

Kalorifer pod avto, pa no comment

Ok, če se že vse sorte reči pogovarjamo, pa bi bilo zanimivo odpret debato zakaj ne kaloriferja pod avto.

ghandaed je napisal/-a:@ishtmail

A pa si, (glede na to da ti ultra varčna vožnja in doseganje najnižje mogoče absolutne porabe očitno gre) pomislil na kompromis, recimo da poizkušaš dosečt najnižjo relativno možno porabo pri določeni (višji) potovalni hitrosti. S kakšno porabo misliš, da bi ti uspelo vozit na AC pri potovalni hitrosti 110kmh ali 120kmh?

Meni je namreč slednje največji izziv. Poizkušat dosečt čim nižjo povprečno porabo, a ne za ceno nižje hitrosti.

nedaj boh da bi kj tazga probal.
naj se vozi z 90 kmh na voznem pasu.tm nikogar ne ovira in ne ogroža.oz ovira ravno toliko kot kamioni..

lada2103 je napisal/-a:Ok, če se že vse sorte reči pogovarjamo, pa bi bilo zanimivo odpret debato zakaj ne kaloriferja pod avto.

Ker bo večino toplega zraka odneslo mimo motorja, sploh če bo zapihal kakšen vetrič. Kvečjemu bi lahko postavil pod karter infra pečko.

Saj kalorifer je v bistvu infra pečica z dodanim ventilatorjem. Če je dovolj blizu karterja, se precej toplote prenese s sevanjem direkt na karter, paziti je le treba, da ni preblizu, kar bi lahko privedlo do pregrevanja kaloriferja. Sicer pa ima vsak kalorifer termostat in varovalko , tako da ni bojazni,da bi se stvar pregrela.
In če imaš avto v zaprtem prostoru, kjer ni prepiha, bi lahko dosegel kar lep rezultat. V zelo mrzlih jutrih bi se avto sigurno prej ogrel na delovno temperaturo. Na primer 1 h kaloriferja s 1000 W bi stalo 15 centov, parkrat na leto, pa potem ni treba razmišljat o montaži grelca

Sprobaj, pa poročaj do katere temperature se ti bo segrela hladilna tekočina, če imaš garažo itak ni nekega problema z mrazom. Pa upam, da te ne bo zjutraj pričakal ogenj v garaži, ker je pod dnom avta veliko plastike. Termostat pa meri temperaturo zajetega zraka od zadaj, nikoli ne bo vedel koliko je temperatura objekta v katerega je usmerjen.

Pa kaj še A nebi bilo bolje da se odšraufa motor iz avta in ga vzamete s sabo v pojstlo, da ga nebo zeblo in da ga lahko še malo tolažite ponoč ker ga tok obremenjujete z ultra varčno vožnjo? Sam pazte da nebo vaša žena/punca/ljubica ljubosumna, se motorju slabo piše

Kere izjave... zato ker bo avto prvih par minut pihal mrzel zrak, bi vi greli blok motorja Raje vgradite webasto, če vas tok zebe, gretje instantno.

Pri mojem avtu je karter viden, tako da bi zrak pihal neposredno na kovino, karter. Kalorifer ima termostat, ki se segreje tudi če je slab tok zraka . Tako da lahko sprobaš, zapri kalorifer spredaj in videl boš da se bo stvar hitro ustavila.

Za tiste, ki so poskusili hypermiling, pa se jim ne dopade, ali pa niso dosegli rezultatov:

Z eno vožnjo in eksperimentiranjem v eni sami vožnji se ne da doseči veliko, saj je za res efektiven hypermiling potrebna vaja in disciplina.

Primer: pol leta nazaj sem imel tanke, ki so bili na približno 4,2 litrih na 100km, izjemoma tudi 3,9.
Sedaj redno pridelujem tanke s pol litra manj, ravno danes pa grem na črpalko tankat rekordni tank: 1600+ prevoženih kilometrov (predvidena poraba med 3,2 in 3,5 - bom videl na črpalki). Torej sem v pol leta prišel do nekih izjemnih rezultatov.

Najti tisto 'sladko točko' (sweet spot) na pedalu za gas je zelo težko in zahteva veliko vaje, preden se utečeš. Enostavno človek ni navajen delati tako mikroskopskih korektur pritiskanja na gas (pri milimetru razlike je lahko poraba tudi pol litra višja) in dobiti mirno nogo za to je stvar navajanja.
Prav tako se vsak avto obnaša drugače in ga je treba spoznati 'u nulo', da najdeš tisto optimalno vožnjo. Z eno relacijsko vožnjo se pač to ne da.


Vožnja v leru: namesto, da prestaviš menjalnik v ler, samo stisni sklopko, menjalnik pa pusti. Efekt je isti, kar se motorja, porabe in obnašanja avtomobila tiče, razlika je le v občutku varnosti, saj imaš pri prestavljanju v ler (oziroma pri prestavljanju iz lera) eno dodatno zapleteno operacijo, medtem ko pri tiščanju sklopke samo le-to spustiš, pa je avto spet v pogonu. Bo pa leva noga, dokler se ne navadiš sklopke, seveda bolj utrujena...


Kar se pa tiče hitrejše vožnje po AC:
Med 130 in 90 poraba strmo (in linearno) pada. Torej, kolikor počasneje greš, toliko je nižja poraba (razlog je zračni upor).
Pri 90 ali manj zračni upor več nima bistvenega efekta, zato pri hitrostih, manjših kot 90, poraba pada vedno manj (torej je s padanjem hitrosti dodaten prihranek vedno manjši).

Med 90 in 95 je ravno tista meja, pri kateri se krivulja prelomi. Če se ti časovno splača namesto 130 vozit 110, se ti po enaki formuli splača tudi 90. Je pa to seveda odvisno tudi od avtomobila, pri bolj aerodinamičnih se zračni upor manj pozna, pri bolj škatlastih (Škoda) ali bolj visokih (enoprostorci) pa je razlika lahko večja.

Seveda je izziv tudi voziti hypermiling pri večjih hitrostih, in v tem času sem poskusil že vse variante, in tako na lastne oči videl, kakšne so razlike v porabi pri posameznih hitrostih (enkrat sem en teden vsak dan vozil z drugo hitrostjo po AC točno zaradi tega preverjanja).

V povprečju se med 130 in 90 (vsaj pri mojem avtomobilu) pozna približno 0,4 litra na 10km/h. Torej: 90=3,6, 100=4, 110=4,4, 120=4,8, 130=5,2
To je seveda slab približek (130km razdalje z eno hitrostjo, pri čemer je ocena porabe iz potovalnega računalnika, ki ni ravno 100% točen), če bi hotel dobiti točne podatke, bi moral cel tank vozit z eno hitrostjo, da bi dobil realno stanje.

lada2103 je napisal/-a:Saj kalorifer je v bistvu infra pečica z dodanim ventilatorjem. Če je dovolj blizu karterja, se precej toplote prenese s sevanjem direkt na karter, paziti je le treba, da ni preblizu, kar bi lahko privedlo do pregrevanja kaloriferja. .

Ne. Kalorifer na popolnoma drugačen način prenaša toploto kot infra pečka. Pri kaloriferju grelec ni segret do žarenja, prenos toplote je praktično izključno s konvekcijo. Torej s toplom zrakom, ki ga že najmanjši vetrič odnese od karterja.
Pri infra pečki grelec žari in večina toplote se prenaša z IR sevanjem, ki ga lahko natančno usmeriš na karter, veter pri tem nima veze. Seveda hkrati lahko stališ in zakuriš kakšno plastiko pod avtom, s tem pa cel avto.
Če se že misliš s tem igrat, raje nabavi grelne kable in jih nalimaj direktno na karter, še bolje pa da nabaviš grelec za hladilno tekočino, ki ga vštukaš med blok in kabinsko pečko.

Tole s kaloriferjem bom pa res sprobal. Bom kontroliral zadevo , od začetne temperature okrog 10 stopinj naprej. Meril bom tako temperaturo olja kot hladilne tekočine v motorju. Res me zanima. Kalorifer v enem poskusu 1000 W, v drugem pa 2000 W, bom lepo približal karterju, da bo glavni tok zraka tekel mimo karterja in delno navzgor proti motorju. Pokrov motorja bo seveda zaprt. Spremljal bom tudi temperaturo drugih delov okrog motorja.
Tisto o razliki med infra in kaloriferjem mi je jasno, če bi bil natančen, bi moral vprašati kolikšen delež toplot ena in kolikšen delež druga pečica prenese na opkolico, oziroma bližnja/oddaljena telesa. Pri obeh gre za sevanje in konvekcijo. By the way, sevajo tudi nitke v kaloriferju.

Pa vsi asi s kaloliferji ne pozabite, da elektriko napeljite od soseda, saj v nasprotnem primeru ne bo tako ultra varčevanje ko bo prišel račun za štrom

Pa seveda vedno polna kišta piva za gasilce, ki bodo vsak drug dan na obisku

saj gasilci imajo radi pivo.

Ok, čisto skulirano vprašanje...a je kalorifer res tolk opasna zadeva, če pomislim, da je namenjen uporabi v bivalnih prostorih, kjer se dogaja marsikaj. Poleg tega pa menda avto tud ni tempirana bomba in vnetljiva bakla tam spodaj, če mora zdržat bližino izpuha, katalizatorja ... In toplota, ki se tam ven spravlja je bistveno večja od 1kW. V končni fazi je lahko nevaren tud DEFA grelec, saj se lahko zgodi da se pregreje, lahko keramični izolator pade z grelne žice v grelni špirali, lahko pride do kratkega stika, lahko pride faza na blok motorja in še in še ...

Kalorifer ni nič nevaren avtu, če normalno dela.
Problem lahko nastane, če zariba ventilator --> spirale se pregrejejo --> plastika se pregreje, deformira in nasloni na spirale --> imaš pol kile goreče plastike pod avtom.