ja lol zdlee me je panika k sm mislu d sm v sredni šoli za klopjo

heheh sredna al pa faks kokr čš...

no sej piše da se pojasni :P

Dobra razlaga!

cruiser1 je napisal/-a:Dobra razlaga!

hvala...
sam morate vedt da to je pr gumah drugač kt pr drsalkah.. namreč se ne topi sneg pod gumo tako hitro kot pod drsalko... naj vas to ne zavede

vsekakor s težjim gre lažje..
za primer..zjutraj sem peugeota 309 komaj spravil na do ceste z garaže..pa je ravnica(skoraj no)..avto pa ima kar nekaj pod tono kolikor vem
z vectro (nekje 1100 kg) pa sem se peljal v kar precej hud klanec..neposipan,nekaj cm snega,saj je obračal v prazno tudi ampak vkopal se ni

Zanimiva debata

Osebno imam boljše izkušnje z lahkim avtomobilom - zadnji "podvig" z R 5 dizel - ko so ostali udeleženci stali ob cesti in natikali verige sm jaz s "petico" brez težav z letnimi gumami (sicer dober profil) speljal na vrh enega prelaza (cca 300 m višinske razlike) brez težav - majhna teža + razmeroma težak prednji del - primerno obremenjena pogonska os + dizel motor - moč oz navor pri nizkih vrtjajih

Poleg ostalega je majhen avto bolj okreten, lažje ga je manevrirat - po možnosti obračat če zadeva ne gre naprej.

Je pa tako - v tipični primorski zimi v krajih s snegom (burja + sneg = snežni zamet) ne boš na veliko boljšem z ne vem kakim 4 x 4 terencem napram recimo enemu povprečnemu SLO avtu recimo CLIO

Če pa govorimo za 4 x 4 - potem gre moj glas za UNIMOG - s tole zadevo in pravimi gumami je zima in vse kar sada zraven "mala malca" - priporočam preizkus. Zelo, zelo dobre izkušnje z njim.

LP

Mojster Miha je napisal/-a:Zanimiva debata

brez težav - majhna teža + razmeroma težak prednji del - primerno obremenjena pogonska os + dizel motor - moč oz navor pri nizkih vrtjajih

no tu si opisal isto kot jaz... seveda se to razlikuje od avtomobila do avtomobila... valda nima vsak enako razporejeno težo.....

men osebno bl paše lahk avto, se spomnm lansk let sm meu u corsi uzadi tri ljudi in prov prvič sm vidu kako ti pomankanje izkušenj hitr kšn doživetje prprav. prov ene par tistih zavojev v križišču mi je zadn konc bl odnesl kokr sm mislu da mi ga lahk. pač prvič vozu po snegu. tist če je pa kej težje spelat je pa tut tok malenkostno to da brez veze govort. ok težkega avta samga po seb še nism vozu sam z lahkim pa se da s četrto pr 6000 rpm vozt 10 na uro, mogoče bi se dal tut s peto sam je že biu križišče da bi lahk sprobu :P

Lahek definitivno.Sem se danes z polnim avtom(5) vozu pa speljujes kot stara mama, sam koplje prevec teze, pa tud vozit mi je lazje in boljse z manj folka, sam ali pa da sem v druzbi(2).
Lp

dj_em je napisal/-a:amm odgovor si lahko razlagamo tako zakaj je bolje oz. lažje peljati s težjim avtom...

primerd: drsalka - led

ker ima drsalka zelo majhno podlago in kot sama tudi majhen a vendar na razmere velik pritisk ki deluje na podlago ob stiku... in ko stopi na njo 100 kg človek se ta pritisk poveč toliko bojl..

torej posledica tega je večji pritisk na podlago pri drsanju pomeni da se led za nek trenutek utekočini kar je razvidno iz faznega diagrama vode..

torej pri nižjih temperaturah mora biti zato pritisk večji


za bolj ne tehnične duše..
naredite en preprost preiskus.. pojdite ven ter naredite kepo da bo trdna.. ter pri tem ne uporabitre vse svoje moči....
nato ko je kepa narejena jo še enkrat stisnite kolikor je mogoče... verjetno iz nje priteče voda....
če še vedno niste zadovoljni pa naredte naslednje na kocki leda z dovolj močnim cvirnom pritisnite na kocko leda...
zaradi majhne podlage in velikega pritiska se bo led stopil...

tako mislim da je dovolj že fazni diagram..

vendar če neverjamete naredite neke preiskuse... in sami ugotovite

LP

Tale tvoja logika je z marsičem skregana! :P

1. Če bo na drsalko stopila 100kg oseba bo ta drsalka še vedno enako drsela kot če bi imela ta oseba podplate navadnih čevljev iz stekla .... edina vidna razlika bo samo v držanju željene smeri - finta je samo v površinski gladkosti.

2. Če boš kepo snega še tako stiskal pri -10 iz nje ne bo priteklo nič vode (razen če boš to delal z golimi rokami in jo sam stopil s svojo temperaturo). Za primer naj ti povem, da sem osebno videl ko je lokomotiva pri -15 (pritisk 3000atm = 3t/cm2) počasi povozila sneg in je za prvim kolesom ostal tanek film ledu.

3. In še najlažji preizkus: pri -10 lahko tisti cvirn na kocki ledu držiš cel dan ..... garant boš ti prej zmrznil kot pa prerezal centimetrsko kockico

In to niso samo moji poizkusi .... ampak dolgoletna praksa.

mehanik01 je napisal/-a:Na speljevanje avtomobila v snegu vpliva več faktorjev:
- 4x4
- teža avtomobila
- sprednji ali zadnji pogon

Najlažje bo seveda premagal ovire avtomobil z 4x4. Dodatna prednost je tudi teža samega avtomobila, saj je pri speljevanju poglaviten oprijem platišč na snežno podlago.

Res da je njihov ugrez večji a je to zanemarljivo.

Jat mam ferozo, ki ima samo 1200kg, bratranec ima micko L200 z 2000kg, oba imava gume za po blatu z zelo hudim profilom, pa jst na mokrem blatnem travniku odpeljem z mesta (me nabije na stol, ko speljem z reduktrojem), on pa stoji na mestu in gume kopljejo v prazno - enako se mu dogaja na snegu, tko da tole kar si o teži avta napisal za 4x4 avto ne velja. Državni prvak v soft in hitrostnem offroadu je 1200kg težak avto - daihatsu feroza, voznik je pa Sandi Blaževič. Veliki težki stroji ga ne morejo lovit.

dj_em je napisal/-a:amm odgovor si lahko razlagamo tako zakaj je bolje oz. lažje peljati s težjim avtom...

primerd: drsalka - led

ker ima drsalka zelo majhno podlago in kot sama tudi majhen a vendar na razmere velik pritisk ki deluje na podlago ob stiku... in ko stopi na njo 100 kg človek se ta pritisk poveč toliko bojl..

torej posledica tega je večji pritisk na podlago pri drsanju pomeni da se led za nek trenutek utekočini kar je razvidno iz faznega diagrama vode..

torej pri nižjih temperaturah mora biti zato pritisk večji


za bolj ne tehnične duše..
naredite en preprost preiskus.. pojdite ven ter naredite kepo da bo trdna.. ter pri tem ne uporabitre vse svoje moči....
nato ko je kepa narejena jo še enkrat stisnite kolikor je mogoče... verjetno iz nje priteče voda....
če še vedno niste zadovoljni pa naredte naslednje na kocki leda z dovolj močnim cvirnom pritisnite na kocko leda...
zaradi majhne podlage in velikega pritiska se bo led stopil...

tako mislim da je dovolj že fazni diagram..

vendar če neverjamete naredite neke preiskuse... in sami ugotovite

LP

Ne moreš primerjati drsanja in vožnje z avtomobilom! Se uporabljajo čisto drugi fizikalni zakoni. Pri drsanju gre za kot samo ime pove drsenje - premikanje po podlagi z minimalnim trenjem, pri vožnji avtomobila pa je trenje ključnega pomena! Trenje med kolesom in podlago, da ne bo pomote. No, tudi pri vožnji z drsalkami za poganjanje uporabljamo trenje: bodisi z poganjanjem v kajlo, bodisi z zobmi na drsalkah...

In pritisk pod kolesi je premajhen, da bi se sneg stalil - tanka brozga že, pa še to pri zelo počasni vožnji.

Še enkrat ponovim vprašanje:
Ali je lažje speljevanje v snegu (5-10cm) z težjim ali lažjim avtomobilom na prednji pogon?

Res da imajo večji - težji avtomobili večje gume, ampak ali tistih nekaj kvadratnih cm nanese večjo silo trenja (na snežni podlagi!) kot jo potrebujemo za speljat dodatnih 500-1000 kg ? Upoštevat je treba tudi, da zadnji dve kolesi nista pogonski in praktično zavirata, ker se pred njiju nabira sneg - dela se klančina (kot bi vseskozi vozil v položen klanec - in težji kot je avto, bolj strm je ta klanec).

VET je napisal/-a:

dj_em je napisal/-a:amm odgovor si lahko razlagamo tako zakaj je bolje oz. lažje peljati s težjim avtom...

primerd: drsalka - led

ker ima drsalka zelo majhno podlago in kot sama tudi majhen a vendar na razmere velik pritisk ki deluje na podlago ob stiku... in ko stopi na njo 100 kg človek se ta pritisk poveč toliko bojl..

torej posledica tega je večji pritisk na podlago pri drsanju pomeni da se led za nek trenutek utekočini kar je razvidno iz faznega diagrama vode..

torej pri nižjih temperaturah mora biti zato pritisk večji


za bolj ne tehnične duše..
naredite en preprost preiskus.. pojdite ven ter naredite kepo da bo trdna.. ter pri tem ne uporabitre vse svoje moči....
nato ko je kepa narejena jo še enkrat stisnite kolikor je mogoče... verjetno iz nje priteče voda....
če še vedno niste zadovoljni pa naredte naslednje na kocki leda z dovolj močnim cvirnom pritisnite na kocko leda...
zaradi majhne podlage in velikega pritiska se bo led stopil...

tako mislim da je dovolj že fazni diagram..

vendar če neverjamete naredite neke preiskuse... in sami ugotovite

LP

Tale tvoja logika je z marsičem skregana! :P

1. Če bo na drsalko stopila 100kg oseba bo ta drsalka še vedno enako drsela kot če bi imela ta oseba podplate navadnih čevljev iz stekla .... edina vidna razlika bo samo v držanju željene smeri - finta je samo v površinski gladkosti.

2. Če boš kepo snega še tako stiskal pri -10 iz nje ne bo priteklo nič vode (razen če boš to delal z golimi rokami in jo sam stopil s svojo temperaturo). Za primer naj ti povem, da sem osebno videl ko je lokomotiva pri -15 (pritisk 3000atm = 3t/cm2) počasi povozila sneg in je za prvim kolesom ostal tanek film ledu.

3. In še najlažji preizkus: pri -10 lahko tisti cvirn na kocki ledu držiš cel dan ..... garant boš ti prej zmrznil kot pa prerezal centimetrsko kockico

In to niso samo moji poizkusi .... ampak dolgoletna praksa.

Hm hm :P

1. površinska gladkost pr držanju smeri ma pomoje zanemarljiv učinek. glede drsalke, drsalka zavija zavija s svojim robom tako da se zareže v led kar pomeni da bo tečja oseba lažje spremenila svojo smer na ledu. podplati so pa tko k guma, če ni trenja ne greš nikamor, ali ne spremeniš smeri pa tut če si še tok želiš.

2. glede tega, sneg se stopi sam itak pa da ne bo nč ven prtekl, zakaj, ker se tukaj spreminja zelooo malo snega v vodo pa še ta povečini v notranjosti kepe kjer je bil pritisk največji pa tisto če ga kej nastane na površini ga vpija snega ki je okoli. glede tistega vlaka, absolutno se je spremenil v vodo sam ker je bila tako tanka plast jo je tista mrzla tračnca in pa kolo takoj spremenil u led. nastal je verjetno instantno ko kolo zapeljalo dol. kokr si reku, film.

3. veš kolk cajta je trajal da je naš fizkar prerezal z elastiko 5 cm kos ledu, če je blo 15 min. ok bla je sobna temperatura ampak eno kockico pr -10 bi ugibu da ene pol ure maks.

tok pač moje znanje fizike :P

Težji avti so bolj stabilni in pridejo tut dlje v hrib če jih znaš vozit. Res pa da je treba čimveč teže na pogonski osi. Tudi tista da se težji avto slabše ustavi nevem od kje vam je. Čist odvisno od širine gum je pa res da majo večji in težji avti tut širše gume. Spelje se pa res težje z težkim avtom samo ke se pa pelješ je pa tako po ravnini kot v hrib bolši težji avto. Tudi ko malo zakoplje pride hitro do boše podlage in gre naprej. Lažji avto pa samo polira in gladi zvožen sneg.

Avtobus pa zakoplje na hribovitih in ovinkastih cestah zaradi bremzanaj in počasne vožnje čez ovinek in pospeševana iz ovinka. Dokler je cesta dost odprta da se lahko pelje z konstantno brzino gre ko tank. Seveda z primernimi guami.

lenivec je napisal/-a:glede cvirna pa kocke leda.

skeptiki dajte probat, še bolše je pa če daš kamen gor da lepo počasi vleče, papride cvirn skos na ledeni kocki se pa nič ne pozna, ker za cvirnom takoj spet zmrzne

Ampak skeptiki bodo to spet probaval v toplem stanovanju ..... če pa bodo šli ven na -10 pa bodo s cvirnom vlekel sem in tja pa ga tko "prežagal" .....

VET je napisal/-a:1. Če bo na drsalko stopila 100kg oseba bo ta drsalka še vedno enako drsela kot če bi imela ta oseba podplate navadnih čevljev iz stekla .... edina vidna razlika bo samo v držanju željene smeri - finta je samo v površinski gladkosti.

ni res.. večja površina ima manjši pritisk na podlago... zakaj vsi svtujejo če si na jezeru ki je zamrznjen in začne pokat da se uležeš... ravno zaradi pritiska...
pa steklo je zelo "togo" in bi se vrjeten pod težo zlomilo ker steklo ne prenaša dobro upogljivosti... pa še drugo o površinski gladkosti bi lahko govorili le če bi bil podplat raven po celi svoji dolžini.. kar pa ni tako...
ampak o tem lahko govoriva in iščeva primere v neskončnost..

VET je napisal/-a:2. Če boš kepo snega še tako stiskal pri -10 iz nje ne bo priteklo nič vode (razen če boš to delal z golimi rokami in jo sam stopil s svojo temperaturo). Za primer naj ti povem, da sem osebno videl ko je lokomotiva pri -15 (pritisk 3000atm = 3t/cm2) počasi povozila sneg in je za prvim kolesom ostal tanek film ledu.

kot sem že omenil je razvidno da iz faznga diagrama vode da pri nižji temperaturi je potreben večji pritisk.... film je nastal zato ker je voda oz. sneg ki je bil izpostavljen velikem pritisku prešel v vodo... in potem ko je kolo šlo stran s te točke... je voda bila ispotstavljena zelo niski temperaturi in se tako spremenila v led...

VET je napisal/-a:3. In še najlažji preizkus: pri -10 lahko tisti cvirn na kocki ledu držiš cel dan ..... garant boš ti prej zmrznil kot pa prerezal centimetrsko kockico

ni res... si morda to kdaj probal....

frizbi je napisal/-a:Ne moreš primerjati drsanja in vožnje z avtomobilom!

ja to je res... in sem tudi to sam napisal nekaj postov zgoraj..

moj odgovor je temeljil na podlagi teorije torej faznega diagrama...

Cross je napisal/-a:tok pač moje znanje fizike :P

moje pa izhaja iz kemije :P

VET je napisal/-a:

lenivec je napisal/-a:glede cvirna pa kocke leda.

skeptiki dajte probat, še bolše je pa če daš kamen gor da lepo počasi vleče, papride cvirn skos na ledeni kocki se pa nič ne pozna, ker za cvirnom takoj spet zmrzne

Ampak skeptiki bodo to spet probaval v toplem stanovanju ..... če pa bodo šli ven na -10 pa bodo s cvirnom vlekel sem in tja pa ga tko "prežagal" .....

kot je povedal naš profesor kemije.... in pa tudi lenivec..

so oni sprobavali to v hladilniku dovolj velikem... na ogromni kocki ledu premeda par metrov...
je seveda rajalo mislim da okoli 1 mesec ali malo več.. vendar cviren ki je bil primerno obtežen je prišel do dna..

ohhh zdej pa sam upam da bo vse to ratal... vse lepo in prav.. ker se mi neda še enkrat pisat vse

LP

andrej777 je napisal/-a:Težji avti so bolj stabilni in pridejo tut dlje v hrib če jih znaš vozit. Res pa da je treba čimveč teže na pogonski osi. Tudi tista da se težji avto slabše ustavi nevem od kje vam je. Čist odvisno od širine gum je pa res da majo večji in težji avti tut širše gume. Spelje se pa res težje z težkim avtom samo ke se pa pelješ je pa tako po ravnini kot v hrib bolši težji avto. Tudi ko malo zakoplje pride hitro do boše podlage in gre naprej. Lažji avto pa samo polira in gladi zvožen sneg.

Avtobus pa zakoplje na hribovitih in ovinkastih cestah zaradi bremzanaj in počasne vožnje čez ovinek in pospeševana iz ovinka. Dokler je cesta dost odprta da se lahko pelje z konstantno brzino gre ko tank. Seveda z primernimi guami.

fizika ti pove, da se že na suhem ustavjo kasnej (seveda, če bi mela iste gum pa iste zavore..) temu botruje gibalna količina (G=masa×hitrost), torej, če je avto težji, bo pri isti hitrosti ustavu kasnej k lažji avto.. seveda bo to veljal naprimer pri zdrsu, ko guma ne bo mela več oprijema, sicer je pa vse odvisno od zavor pa gum.. če zdrsneta avto k je težk tono pa avto k je težk 2 toni pri hitrosti 10 kmh, bo avto, ki tehta tono se prej ustavu..

lp

Ja že samo ti si zanemaril silo trenja ki je pravtako odvisna od teže pa še marsikaj. To glede ustavljanja je čist odvisno od avta do avta. Po suhem je sigurno res in tam je stvar odvisna od tega koliko energije prenesejo zavore. in če je avto težji ima večjo gibalno energijo in rabi več moči da se ustavi. Po snegu pa zavore nimajo nič z tem in je vse odvisno od trenja ki je odvisen pa od teže vozila. Se pravi: teža avtomobila pri gibalni količini pa teža pa trenju pa se bolj kot ne izničita. Ostanejo pa malenkostne razlike od avta do avta.