fizka je fizka praksa je pa praksa

hm, pravi profesorji snežne fizike :P
sam na koncu boste pa ugotovili, da je pri tem toliko različnih odvisnosti, da se jih teoretično težko da razložiti. no, saj tu ni takega, ki bi jih lahko. vsak nekaj pove, vsega skupaj pa noben ne zna povezat. jaz se sploh ne grem spuščat v to.

Tisti ki je prej rekel da to ni sila trenja, se je malo zmotil. Itak da je to sila trenja, ampak je toliko manjša kot na suhem. Sila lepenja je pa samo takrat ko skušaš spravit telo v pogon..

Tak da, I bet on passat.

Če pogledate kaj pravi čista fizika potem se avtomobila ustavita v popolnoma enakem času in enaki poti. (ne vpliva širina gum, teža avtomobila, hitrost)

V praksi pa je za vsak avto različno zato lahko samo probamo drugače se ne da izračunati. V praksi se pojavijo razlike (ki so zelo majhne) zaradi širine gum, razmerja teže na prvih in zadnjih kolesih, profila gume... Seveda pa enemu avtu lahko odgovarjajo ozke enemu pa široke gume.

Omelo: neka zelo podobna tema je tukaj...

http://www.avtomobilizem.com/forum/view ... ht=#589380

andrazzupan je napisal/-a:Če pogledate kaj pravi čista fizika potem se avtomobila ustavita v popolnoma enakem času in enaki poti. (ne vpliva širina gum, teža avtomobila, hitrost)

Čista fizika? Kaj pomeni čista fizika? Imamo slučajno tudi manj čisto, ali umazano fiziko? Brez zamere, ampak s pojmom nisem seznanjen, na zavorno pot pa vplivajo povsem vsi dejavniki, za katere navajaš, da so brezpomenski.
Med gumo in podlago deluje sila LEPENJA vse dokler, guma ne zdrsne. Ko zdrsne, takart govorimo o sili TRENJA. Ko enkrat zdrsi, bo drselo, sila lepenja je namreč večja od sile trenja. Pri širini gume je potrebno upoštevati težo avtomobila. Ožja guma ima zaradi večjeka pritiska na površino boljši oprejem. Na ravnini. V ovinku pa govorimo tudi o možnosti bočnega drsenja. Težji kot bo avto večja bo centripetalna sila pri enaki hitrosti. Guma mora to skompenzirati.
Kateri avto se bo prej ustavil? Twingo bo zaradi lažje mase prej zdrsel. Med drsenjem govorimo o sili trenja, ki je manjša od lepenja. Po drugi strani pa manjša masa pri isti hitrosti predstavlja manjšo gibalno količino. Če je koeficient teže avta in širine gume pri obeh avtih enak, ima na snegu prednost pasat, zaradi večjega izpodrivanja snega, ki vozilo dodatno zavira. Twingo pa ima manjšo medosno razdaljo, kar bolj enakomerno porazdeli težo na prednja in zadnja kolesa med zaviranjem,... itd, itd..
Hehe... pojma nimam kateri se bi prej ustavil. Naj nekdo preveri in poroča.

0kakšni so uradni podatki o zavorni poti
pa še neki bi povdaru- dejte raj primerjat recimo toyoto yaris in pasata- ker tvingo je narjen desetletje prej
lp

Z izrazom čista fizika sem hotel povedati da uporabljamo samo fizikalne količine, brez kakršnihkoli količin ki bi bile podane z kakšnimi preizkusi (npr. koeficient trenja je ponavadi kar preizkus, drugače pa se ga lahko izračuna)

Da vam povem bolj natančno.

Če postavimo dva enaka avtomobila skupaj. Eden je težak 1000 kg drugi pa tudi toliko vendar drugemu damo na težišče 500 kg breme. Oba avtomobila zdrsnemo po ledu in se bosta ustavila enako hitro in enako daleč. (Gume lahko drsijo po snegu ali pa so tik pred zdrsom). Sila lepenja je vedno večja od sile trenja, ampak sta v premem sorazmerju glede na težo avta - če je drugi avto 1,5 x težji je tudi sila lepenja 1,5 x večja od sile lepenja prvega avta. Pri tem nima kaj opraviti širina gume - v praksi pa ima pomen.

Razlike pridejo samo zaradi kvalitete ABS sistema, zaradi porazdelitve teže na sprednja in zadnja kolesa, širino gum...

Seveda se da problem z fiziko izračunati samo stroški izračuna presegajo količino denarja ki ga imamo na voljo.

Npr.: Če hočemo izračunati iz katere višine lahko spustimo kozarec da se ne razbije (danes znamo ta primer popolnoma natančno izračunati) bomo potrebovali ogromno več denarja (računalniška, programska oprema, strokovnjaki...) kot če kupimo 1000 kozarcev in jih mečemo ob tla pa tako pogruntamo koliko je ta višina.

Zato pa je potrebno preizkusiti oba avta. Lahko bo tudi enkrat težji enkrat lažji potreboval krajšo zavorno pot.

Hehe..dobra fora.
blage nimam, ker bi se prej ustavil

Lahko pa povem za daewoo nubiro karavan in suzuki swifta. Oba imata 14" zimske gume, vendar razlicnega profila (nubira 6,3, suzuki pa 4). Za hiso imamo parkirplac, na katerega pozimi vedno pridrvim in poj zbremzam . Hitrost je po filingu enaka vendar nisem ziher . Zmaga pa daewoo nubira, katera se obcutno prej ustavi. Samo s tega se ne da nic konkretnega sklepati


lp AS_

andrazzupan je napisal/-a:Če postavimo dva enaka avtomobila skupaj. Eden je težak 1000 kg drugi pa tudi toliko vendar drugemu damo na težišče 500 kg breme. Oba avtomobila zdrsnemo po ledu in se bosta ustavila enako hitro in enako daleč. (Gume lahko drsijo po snegu ali pa so tik pred zdrsom). Sila lepenja je vedno večja od sile trenja, ampak sta v premem sorazmerju glede na težo avta - če je drugi avto 1,5 x težji je tudi sila lepenja 1,5 x večja od sile lepenja prvega avta. Pri tem nima kaj opraviti širina gume - v praksi pa ima pomen.

To je res, sili sta si res premo sorazmerni s težo avtomobila, ampak ne smemo pa zanemarit, da se obe sili pojavita na mestu, kjer pride do stika gume s podlago. Tvoja trditev drži, v kolikor dodamo dodatno breme na težišče enega avtomobila, pri tem pa ne spreminjamo ostalih spremenljivk. V praksi ni tako. Ampak zdaj vem, kaj si mislil s čisto fiziko. V praksi se pri dodajanju bremena težišče spreminja, saj ga dodajamo neenakomerno razporejeno (govorim o dejavnikih, zaradi katerih avto pridobiva na teži). S težo pa se mora povečati tudi širina gume. Slednje sicer za fiziko ni nujno potrebno, v praksi pa. Fizika bo še vedno vzdržala izračune ob nespremenjeni širini, v praksi pa bo performance tolko slabši (ne pozabimo, da se ne vozimo samo po ravni cesti), da tega nihče ne bo sprejel.
S povečanjem širine se torej poveča površina stika gume s podlago. Ko smo enkrat tako daleč, sta si sili premo sorazmerni samo še s pogledom na vsak avto posebej. Kot primerjava obeh pa se začnejo pojavljati razlike.

Tu notri je tolko dejavnikov, da kot si rekel, je bolje meriti praktično kot se truditi s fizikalnimi izračuni.

No sedaj se pa v celoti strinjam s tabo!!!

Hmmm
No pa dajmo mal fiziko ven potegniti.

Mislim da če daš Twingota ter Passata, na katerokoli podlago, brez ABS-a (pomeni blokirajo vse 4 gume-ni pomembno kak zavorni sistem ima če blokirajo vse 4 gume) se bo prej vstavil Twingo, ker ima manjšo vztrajnostno silo (s tem da predposstavimo da imata oba avta enake pogoje, enake pnevmatike, enaka podlaga). Na snegu, pri blokirani pnevmatiki pride pred pnevmatiko do izpodriva snega, le ta zelo pomaga pri vstavljanju vozila, tukaj ima prednost Passat, ki je težji (spet odvisno od snega, kateri prej pride do bolj oprijemlive podlage (asfalta). Spet na suhem ima Passat prednost ker je težji, je večji pritisk na gume na tla, guma se segreje (ker je blokirana, večje trenje) in ima boljšo oprijemljivost, no spet imamo tukaj vztrajnostno silo. Tako da je rez težko rečt kateri avto bi se prej ustavil. Seveda pa na to vpliva še kar precej drugih dejavnikov ki jih nisem niti omenil.

No še nekaj bi reklel glede širine gum. Avto z ožjimi gumami ima boljše "pospeške" (pri štartu in zaviranju je boljši oprijem), zaradi tega ker širša guma pride tudi bolj trda saj more na večji površini držati isto težo, ki je pa ravno tako podprta na dveh točkah (stanice gume) kot ožja guma (verjento ste nekateri že "zapalili" gume pri prekomernem zaviranju), tam je lepo videti, da gif pobere samo po sredini. No z takim problemom smo se tudi ukvarjali na faksu, in tudi teoretično to dokazali, če koka zanima mi lahko pošljem tudi izračun (če najdem zapiske )

Pa srečno pri zaviranju na vseh podlagah

Gumo pri zaviranju pobere po krajeh če je premalo napumpana in po sredini če je preveč.

andrazzupan je napisal/-a:Gumo pri zaviranju pobere po krajeh če je premalo napumpana in po sredini če je preveč.

Ne bo držalo. Tako kot si ti opisal bo držalo za normalno vožnjo. Pri bremzanju pa vedno samo sredino. Če ne verjameš pa sprobaj, ampak volan drži naravnost.

Raje ti verjamem. Že tolk se dost hitro obrabjo. :P

andrazzupan je napisal/-a:Raje ti verjamem. Že tolk se dost hitro obrabjo. :P

No to pa lahko probaš - ko na zasneženi cesti zabremzaš, da blokira kolesa, poglej na kolesih, kje je največ snega - videl boš da ga ob strani spuca, na sredini pa vse ostane notri. To pomeni da so stranice gibljive tudi v tem času(sneg gre ven zaradi deformacije stranice, ker se upogne), torej se ne dotikajo dosti površine po kateri drsijo gume.

nebivedu je napisal/-a:

andrazzupan je napisal/-a:Raje ti verjamem. Že tolk se dost hitro obrabjo. :P

No to pa lahko probaš - ko na zasneženi cesti zabremzaš, da blokira kolesa, poglej na kolesih, kje je največ snega - videl boš da ga ob strani spuca, na sredini pa vse ostane notri. To pomeni da so stranice gibljive tudi v tem času(sneg gre ven zaradi deformacije stranice, ker se upogne), torej se ne dotikajo dosti površine po kateri drsijo gume.

ah tvoja razlaga je pogojna
lopato porin v sneg- kje bo največ snega na sredini
lp

bi bla solidna primerjava namest twingota pa passata-ax pa xantia karavan?.sam še ne vemo če bomo dobil avte :P

Bo solidna zamenjava - gre za isti rang vozil AX=Twingo in Xantia= Passat

Pa poročaj rezultate !

LP