o nekaterih mitih vpliva e85 na motor
http://www.change2e85.com/servlet/Page?template=Myths

zazi je napisal/-a:vodik je zelo obetaven na njemu deluje norsk hydro - na norvškem trenutno delajo celotno avtocesto k bo mela mola možnost tankanja vodik. težave so seveda o shranjevanju oz. če se rezervoar preluknja. Zaradi tega govorijo da bo tehnologija prvotno namenjena bolj rubustnim prevoznim sredstvom (kamjon?) Je pa res to tehnologija prihodnosti cca 20let?

Je možno dopisat kakšen kvaliteten argument za te trditve - poleg tega, da bo kmalu v vsej Evropi ena cela cesta (!!) z možnostjo tankanja vodika (z ogromnimi investicijami in zavestno ter veliko izgubo - zato samo ena!). In to, da je nevarnost v "preluknjanju rezervoarja", je daleč najmanjši problem "vodikovih" avtov (temu, da je praktično nemogoče preluknjat rezervoar (za plin ali vodik), tudi v hujši nesreči, dodajmo še to, da vodik takoj izhlapi navzgor in je zato manj nevaren od bencina ali plina (razen "nevidnosti" plamena). O tem čivkajo že vrabci na strehi). Malo več resnosti, prosim.

Pomisli malo, kakšne količine energije so potrebne za izdelavo vodika (skupaj z vsem ostalim, tudi izkoristkom motorja, smo skoraj v energetskem in ekološkem minusu), nato za shranjevanje (stiskanje ali ohlajanje), tu je še problem varnosti, transporta (nadzor nad varnostjo bo centraliziran - Orwell), ogromnih vlaganj v infrastrukturo itd itd. Vsi ti problemi so pri el. avtih mnogo manjši ali jih celo ni. Tudi baterije bodo kmalu zdržljivejše.

In vodik sedaj večinoma proizvajajo iz fosilnih goriv - zakaj torej raje ne polnimo avtov kar z le-temi? Vodik ima možnost samo, ko bo elektrike v izobilju (fuzijske elektrarne), če bo to sploh kdaj. In še takrat bo elektrika, shranjena v el. avtu, mnogo boljša rešitev.

Zakaj bi torej kdo vlagal v to tehnologijo (razen nekaterih, npr BMW ali na Norveškem, kjer pa gre bolj za marketing in tisto "mi bomo prvi, pa naj stane, kar hoče" pojmovanje prvega na vasi. Kdaj so prvi uspešni, večkrat tudi ne, čas bo pokazal.

A trenutno (vsaj nekaj deset let) vodiku slabo kaže, kar so priznali tudi največji zagovorniki, npr Honda in nova ameriška administracija.

se oproščam,

Analiza je bila opravljena z namenom ugotovitve nevarnosti in tveganj vodika, v primerjavi s tradicionalnimi gorivi, kot je bencin. Študija v celoti temelji na fizičnih lastnostih teh goriv – bencina in ne na kateri koli postopek, kateri se uporablja za pridobivanje. Osnovni namen raziskovalnega dela dr. Crowl in njegovega sodelavca dr. Young-Do je bil prikazati osnovne nevarnosti vodika, kot vira energije.

Rezultati kažejo, da je za nevarnost samooksidacije večja s tem pa večje območje vnetljivosti, manjši energetski vžig in višji indeks deflagracije v primerjavi z bencinom, čigar temperatura samooksidacije je nižja, toplota izgorevanja pa je višja. Tako vodik predstavlja nekoliko višjo nevarnost vnetljivosti.

Verjetnost požara ali ekspolizije zaradi ekspanzije plina ob oksidaciji je seveda determinirana z območjem vnetljivosti, samooksidacijske temperature in aktivacijske energije. Posledice požara ali eksplozije nastanje zaradi toplote izgorevanja, največjega tlaka med zgorevanjem, in indeks deflagracije. Posledice požara ali ekspolizije so zaradi velikih vrednosti indeksa deflagracije večje kot pri bencin, vendar bencin gori oziroma doseže višjo toploto izgorevanja. Vodik tako predstavlja večja tveganja (Crowl in Young 2006).

REF: Crowl D.A., Young-Do, J., 2006. The Hazards and Risks of Hydrogen. Michigan Technological University, Houghton, MI 49931, Institute of Gas Safety Technology, Korea Gas Safety Corporation, 332-1 Daeya-dong, Shiheung-shi, Gyeonggi-do, South Korea

Izdela vodika je relativno pocen, scaleup bioprocesništva in tehnologija, materiali za izdelava bioreaktorja, ki preseva večine spektrov svetlobe so razviti, modelni organizem Chlamydomonas reinhardtii je posekvenciran in genski inžiniring za samo optimizacijo je razvit in se seveda še razvija. Seveda so možnosti tudi z anaerobno fermentacijo z Clostridium butyricum, anaerobno/aerobno respiracijo/fotosintezo zRhodobacter sphaeroides....

REF: Mi-Sun K., Jin-Sook, B., Young-Su, Y., Sang, J.S., Sunghun, P., Sun-Chang, K., 2006. Hydrogen production from Chlamydomonas reinhardtii biomass using a two-step conversion process: Anaerobic conversion and photosynthetic fermentation. International Journal of Hydrogen Energy 31,6:812-816

"Princip utekočinjenja zraka je v tem, da se zrak najprej stiska in istočasno hladi, ker je treba molekule čimbolj zbližati in jim obenem odvzeti čimveč energije.Stiskanje plina in hlajenje poteka v kompresorjih s hlajenjem. Vmes je treba odvzeti iz zraka še vodo (ki se izloči, ko se zrak ohladi pod 0 oC in ogljikov dioksid ter druge pline, ki se v izločijo pri ledišču ogljikovega dioksida (-78 oC).
Stisnjena in ohlajena zmes plinov se nato vodi v toplotno izoliran prostor in hitro razširi na večjo prostornino (adiabatna ekspanzija). Pri tem porablja notranjo energijo in se zato zelo ohladi in utekočini." - citrano z minet.si

še vedno se mi zdi da je problem skladiščenje.

hvala za un link sm se velik novga nauču

zazi, torej ti bi s pomočjo mikroorganizmov izdelaloval vodik za večino prevoznih sredstev na svetu? Ni variante. Samo energijsko bilanco poglej pa boš videl. Očitno bi ti mikroorganizmi črpali energijo za razkroj vode (ali kakšne druge spojine) iz sončne energije. Ne verjamem, da bi bili pri tem kaj boljši kot sončne celice.
Tako je, kot je napisal esem - vsaj dokler nimamo fuzijskih elektrarn in velikih presežkov električne energije, je vodik brez veze. Je samo prenašalec energije, mi pa potrebujemo nek primarni vir. Ki je na dolgi rok lahko samo sonce ali pa jedrska energija.

Da bi si jst to izmislil bi blo perfektno, žal ta tehnologija že obstaja. http://www.futurefarmers.com/survey/algae.php <--- samo ABSTRACT

fantje biološki sistemi so veliko bolj kompleksi in naprednejši od sončnih celic ... lahko vam kakšen člank dodam tu, lahko tudi na zelo podrobno razložim bioprocese za pridobivanje vodika s pomočjo mikroorganizmov, ampak če vi pravte da to ni možno pol pa pač majo svetovni znanstveni inštuti narabe razvite tehnologije in prek njih pridobljene eksperimentalne podatke

Seveda je možno, ampak zakoni termodinamike še vedno veljajo. Ti mikroorganizmi z določenim izkoristkom (ki je IMHO zelo nizek) spreminjajo sončno energijo v vodik. V najboljšem primeru je te 1kW/m2. Zdj si pa zračunaj, kolikšne površine bi pokrivale te "plantaže" vodika, pri izkoristku par %, da bi pokrili svetovne potrebe po gorivih...

Ljudem se ta vodik zdi tako fina zadeva pa je vse prej kot to. Če imaš električno energijo ki jo lahko v zadostni količini spraviš v baterije in porabiš z elektromotorjem so izkoristki 90% in več.

Koliko pa je izgub če z to elektriko narediš vodik, ga stisneš, dostaviš 1000km stran, ga prečrpavaš in v avtomobilu pokuriš na vodikovih celicah ??? Bom ugibal da je izkoristek dosti slabši. Vodik je samo način kako hraniti elektriko. Ko bojo pa baterije dosti izpopolnjene pa ne bo nikakršne potrebe po vodiku ker boš avto lepo priklopil na šrtom in se bo nafilal.

vsaka tehologija v razvoju je draga nažalost, ampak s povpraševanje in odgovornostjio cena nekoč pade.. o ekonomiki pa jst žal ne morem razglabljat

zazi je napisal/-a:
Mene pa zanima, kaj vse je potrebno za konverzijo navadnga turbobencinarja da deluje na E85?

Turbo ali ne, ni problem, vsak bencinar bi teoretično lahko delal na alkohol. Včasih se je to uporabljalo tudi v Evropi.


Največji problem je da alkohol veže vodo - posledica je korozija, torej bi moral biti rezervoar plastičen. Alkohol najeda gumjaste cevi, torej je treba zamenjat vse cevi in tesnila z takimi iz umetnih materialov. Kurilna vrednost je nekaj manjša, bi se pa dalo nadoknadit z večjo kompresijo, pa vsekakor prilagoditev časa vžiga in vbrizgane količine bencina.

zazi je napisal/-a:vsaka tehologija v razvoju je draga nažalost, ampak s povpraševanje in odgovornostjio cena nekoč pade.. o ekonomiki pa jst žal ne morem razglabljat

Tehnologija za alkohol v avtih je že razvita... ampak preračunaj kakšna polja rabiš in koliko površine zaseda, če recimo povprečen avto + voznik porabi na leto 1 tono bencina. Slovenija ima samo 20.273 km2 površine, pa še ta ni vsa primerna za obdelavo.

Mogoče kdo ve če obstaja v sloveniju pumpa za E85, al ga morš naročit v svojo cisterno tako kot npr kurilno olje za ogrevanje?

Nisem še slišal da bi se sploh prodajal, na črpalkah ga pa tudi ni.

Tudi ''tehnični'' alkohol v prodajalnah ni poceni ker ima zelo veliko trošarino.