Hvala robi

- sicer pa nihče ni rekel, da me rabite, a ne?
Sicer so fantje večino že napisali. Oznaka HF sicer res pomeni High Fidelity, in jo je Lancia Fulvia dobila po istoimenskem dirkaškem klubu, kateremu so z izbiro te kratice na nek način poplačali zvestobo, prvi avto s to oznako pa je bila legendarna Lancia Fulvia HF. Za High Fidelity je drugače pravilna oznkaa Hi-Fi, torej gre za reproduciranje visokokakovostnega zvoka (in tudi slike).
Nekaj malega lahko sicer napišem še o eni drugi Delti, o kateri se je v odgovorih našla tudi ena napaka - Lancia Delta S4 ni imela oznake Integrale, edino cestna verzija je dobila oznako Stradale, cene pa mislim, da se gibljejo nad 200.000 €, pa tudi komot čez 400.000 €. Je pa Delta S4 neke vrste ultimativen rally avto, in tudi pomemben mejnik zgodovine, saj je to prvi avto na svetu, ki je hkrati uporabljal kompresor in turbino (Twincharging) - pač še ena v dolgi vrsti lanciinih inovacij.
Zvok S4-ke se je zato na rally-jih v trenutku prepoznal, saj je za razliko od vseh ostalih, zaradi kompresorja bil konkretno tuleč. Škoda, da se S4-ko tako pozablja, verjetno zato, ker z njo nikoli niso zmagali prvenstva. Če tisto leto Toivonen v njej ne bi umrl bi verjetno zmagal prvenstvo in avto bi bil precej bolj znan. Ne glede na to, je S4-ka na makedamu dosegla 100 km/h v 2,3 sekunde, imela razmerje moč/masa kot športni motocikel in na F1 progi dosegla čas, ki bo jo tisto leto uvrstil na 6. štartno mesto, motor pa je bil namešečen sredinsko. Izreden avto v vseh pogledih:


Lancia je takrat že pripravljala tudi avto oz. koncept za prihjajočo grupo S (ki so jo z ukinitivjo grupe B, pravtako vrgli v koš, še predno se je sploh rodila), z imenom Lancia ECV, ki pa je pod pokrovom imela enega najbolj inovativnih motorjev nasploh - t.i. tri-flux sistem. Zadeva je verjento še zdaj pred svojim časom, a verjetno nikoli ne bo prišla v uporabo pri navadnih avtih. Prešnje leto so tale koncept tudi prvič v zgodovini zapeljali, in baje je pospeševanje iz ovinkov bilo brutalno proti vsem ostalim avtom ki so se udeležili tega istega srečanja/tekmovanja.
Tri-flux sistem je deloval tako, da sta na vsaki strani bila po en sesalni in en izpušni ventil, za razliko od konvencionalnih motorjev s 4-ventili na valj, kjer sta na eni strani oba sesalna in na drugi oba izpušna ventila. Tak sistem jim je omogočil, da so do določenega števila obratov delovali: oba sesalna in en izpušni ventil, ki je poganja prvo (manjšo) turbino, pri določneih obratih pa je prišlo še do odpiranja drugega izpušnega ventila, ki je poganjal drugo (večjo) turbino. Tako je tale 4-valjnik imel 2 izpušna kolektorja. Motor je torej bil izredno prožen in močan (čeprav je kasneje pravilnik veleval da je maks. število konjev omejeno na 300). Sam dirkalnik je bil tudi izjemno lahek (930 kg), saj je bil v celoti sesatvljen iz kompozitnih materialov (kevlar, ogljikova vlakna).
To je to čudo:


Toliko, da ne bomo samo cele dneve razpravljali zgolj o Delti HF Integrale, ki je sicer bila izjemneo uspešen avto, predvsem je zanimivo to, koliko let zapovrstjo (torej 6 let) je nihče ni mogel pemagat, navkljub temu, da so prihajali novi dirkalniki.