Nebivedu, čudi me, da nisi profesor na MIT. Prav si povedal, ne poznaš stvari.
Zadnjič odgovarjam v tej temi, ker se mi ne da ubadat (pa tud zdj ne bi odgovarju, samo še ni nihče uletu, da diha z želodcem in v njem nabira energijo...).
U glavnem - glede Darwina - primozek, pomešu si ga z njegovim "kolegom", ki je pravil, da žirafam poženejo vratovi iz notranje gonje. Človek se ne adaptira sproti - reverzna transkripcija ne obstaja, oz. je navkljub vsem željam niso nikoli uspeli usaj približno dokazati. Če bi bilo po Darwinu, bi rekli: umirajo tisti, ki so slabše prilagojeni na hitrost. Med seboj se tako plodi ostanek, katerih lastnosti se akumulirajo in posledično so potomci sposobnejši. Avtomobil pa je postal dosegljiv širšim množicam šele zadnjih 20 let. Daleč premalo časa, da bi se kaj takega pokazalo (brez da kompliciramo, da se jih je še 15 do 10 let nazaj mnogo plodilo še predno so dobili roza knjižice in volan v roke). Pa a nisi ti tud nek naravoslovc? Ker bolj ko ne smo lahko priča nasprotnemu pojavu v zadnjih desttisočletjih - ker ni take potrebe po izredno hitrh refleksih in bliskovitih pomnenjih se ne izvaja selekcija na teh področjih. Tako se med populacijo ohranijo osebki z genetskim zapisom, ki kodira tudi vso mešanico, ki nekako slabše odgovarja na motnjo.
Priznam - slabo sem se izrazil; velikost 2€ kovanca imam v mislih pri približni razdalji iztegnjene roke. Če poenostavim - če izrežemo v A4 list tako veliko luknjo, drži zdrava pamet - bližje ko stvar je, manj je vidiš; a vselej z isto ostrino. A ne vleči besed iz konteksta; ti vidiš z vsem vidnim poljem, a ne bereš ravno s kotičkom očesa. Čeprav je težko dojeti, je ostrina tam zanič. Morda se ti za domačim računalnikom ne zdi tako, ker okolico poznaš na pamet. A če bi sedel pri meni in gledal monitor od laptopa ter bral trenutne besede, pač ne bi videl katere znamke je monitor na levi - dokler ne bi obrnil pogleda. in šele ko bi obrnil pogled, bi videl, da monitor drži proti tebi naperjeno pištolo. Od tega trenutka do umika bi sledila cela skunda. Morda še več, ker bi ne bil pripravljen (za razliko od simulatorjev zaviranja - kot je bil na showu, kjer vsi čakamo lučko za zaviranje v popolni pripravljenosti - pa so rezultati še vedno na 0.8 s).
Manjkajo virii... Pišeš o 98% genijev in da ta % pade na 2% v nekaj letih odraščanja; a kar se mene tiče, je to povsem neresnično besedičenje. Povej od kje ti številke? Ker danes mnogo ljudi zagovarja trditev, da uporabljamo 5% možgan - vir: Defend your life (the movie

)
Z laktozno intoleranco... Temu je res tako - normalno stanje bi bilo, če bi bila absolutna večina odraslih "lactose intolerant". Pa temu ni ravno tako - ne vem zakaj, a sem vesel

Pa še možgan se bom dotaknil - so sposobnejši od oči; ko bi ti vedel, koliko se v možganih odvija brez tvoje zavesti. Tvoja zavest, kot tudi moja, je stranski - nepredviden - produkt, ničvredna, kvečjemu ni prednost ampak slabost... Za slehrno mišico se možgani odločajo o napetosti; seveda velja tu ponovno omeniti racionalnost biološkega stroja, kjer denimo z enim signalom vzburimo eno in relaksiramo drugo (kontra) mišico.
Aja za vračanje v matično celico s svetlobo - BS (edino, če mi pred očmi dokažejo drugače). Svetloba ne prodira v možgane; se prevaja v akcijske potenciale, ki nato potuejo po membrani celic - pa če je en na sekundo al pa 10 - ni razlike, celica se ne bo dediferenciirala. Rak je pa tudi čisto drug pojav - ko pride do določenih okvar genetskega zapisa, se sproži kaskada procesov, ki celico vodijo skozi sprogramirano smrt. Če posplošim, lahko rečem, da so za rakava obolenja bolj ko ne odgovorni onkogeni in tumor supresorski geni (slednji nekako zavirajo nastoanek obolenja). Zanimivo je izključno (meni) dejstvo, da pri normalnih delitvah prihaja do napak v genomu (četudi se jih sproti popravlja, se kaj vedno ohrani) pri normalnih delitvah, rakave celice pa teh težav nimajo - če sem malo sarkastičen - rakave celice ne zbolijo za rakom. Verni morda tu lahko vidijo božji prst, ki nam je sprogramiral smrtnost vnaprej. Res pa je, da smo šele na pragu epigenetike in da se bomo čez 30 let nekaterim današnjim verovanjem smejali. A za določene stvari sem prerpričan, da se ne bodo spremenile - reverzne transkripcije ni in oči so le čutni organi s čutnimi celicami, kot je koža. Z božanjem se epitelijalne celice ne vračajao v matičnno obliko in s svetlobo se ne možganske. Ne vem, res ne vem, od kod težnja pripisovanja božanskoih razsežnosti kupu mesa (srce) in gmoti nevralnih celic, ki vse skupaj le prevajajo akcijske potenciale - nič drugega.
Težko je vcepiti tisti delček predstave kako zadeva funkcionira, a so morda temu še najbližje risanke Tom & Jerry; tam, ko tom postavlja močno kompleksne pasti - Jerry pograbi sir (motnja, dražljaj) in potem se sproži kaskada dogoskov (od likalnika, do štedilnika.... Če prenesem na telo - efektorski, afektorski nevrni in možgan) in nato sledi odarec s sekiro (pokrčenje noge recimo). Specifičen dražljaj vodi k specifičnemu odgovoru - napeljava je tako zgrajena in gradila se je miljone let - fertik. Tu ne govorimo o programih in skritih kodah, ki jih nato bere operacijski sistem al SQl itd (ciljam na svetlobno draženje in vrčanje celic v matično obliko). Kaj pa bo epigenetika pojasnila? Zakaj je za kloniranje nujno potrebna jajčna celica?
Ne bi šv zdj peš u mesto, pa da mi plačaš taksi.
Prosim, pošljite mi informacije o avto dogodkih.