Menim, da je zgoraj navedena lestvica kar realna. Strinjam se s prijatelji, ki so mnenja, da tudi Mercedez-Benz in ostali niso več, kar so bili. Lep primer je Mercedezov adut višjega srednjega razreda - E klassa. V tem avtu je veliko nove elektronike, do tu vse lepo in prav, dokler se ne začno pojavljati »felerji«. To še ni vse. Primer, ko ti v prvih štirih mesecih lastništva tega lepotca, poči voznikova šipa dvakrat (poči-razbije se v tisoč kosov, a se še vedno drži skupaj, taka snežena nastane) iz neznanega razloga, da še v Nemčiji ne vedo, zakaj in kako ter o zatajitvi senzorja za obrabo zavornih ploščic in posledično uničenje vseh štirih diskov, o okvari kljuke na zadnjih vratih in še bi se lahko našlo, dokazuje, da lastniki zgubljajo zaupanje v določene znamke in so toliko bolj razočarani, ker so za tak avto odšteli najmanj 10 mio SIT ali več, odvisno od palete motorjev in opreme. Tudi če se je vse to dogajalo v času garancije, vam povem, da ni dober občutek. Vsak pričakuje za tak denar avto, s katerim ne bo imel slabe vesti, da vsak dan visi na servisu in kaj si je kupil. V Sloveniji, konkretno pri Mercedez-Benzu poizkušajo kupce prepričati s Simbio paketom (100.000km ali deset let servisiranja zastonj – dobro beri droben tisk paketa), a očitno, to ne bo dovolj za dvig po lestvici navzgor. Se bodo morali bolj potrudit, če ne jih bo kak Leksus prehitel, a to je za naše tržišče še neznanka.
Osebno nimam nič proti npr. Nemcem, Francozom ali Japoncem, samo občutek, ko se usedeš v Nemca je le občutek, za katerega veš zakaj je toliko dražji od drugih. Ta ergonomija, kvaliteta materialov v notranjosti, preglednost stikal, všečnost, zvarjenost – sestava avtomobila po šivih,… itd. Samo, komu je sedaj do tega ali do pokvarljivosti avtomobila. Mislim, da je treba iskati kompromis med enim in drugim. Zato ZAME velja izrek, Nemc je Nemc, konkretno BMW.
Vsem forumašem pa želim, da bi se vam vaši jekleni konjički čim manj kvarili in da bi veliko uživali v vožnji z njimi.
