Z Darsa so sporočili, da so prejšnji ponedeljek popoldan ugotovili poškodbo določenega dela dilatacije na 90-metrskem viaduktu Vranke na odseku štajerske avtoceste Trojane–Blagovica v smeri Ljubljane, zaradi česar so morali začasno za promet zapreti vozni pas, tako da promet na razdalji nekaj deset metrov poteka le po prehitevalnem pasu. "Poškodbo bomo začasno sanirali z zalivanjem s hladno asfaltno maso. Sanacijo bomo izvedli takoj po potrditvi naročila in ob ugodnih vremenskih razmerah. Glede na slabo vremensko napoved ocenjujemo, da bo začasno sanacijo možno izvesti v prihodnjem tednu," še odgovarjajo na Darsu.

Ivan36 je napisal/-a:Ako sem prav slišal na @24ur je namenjeno samo 1.5 mio € za KRPAPANJE cest Kam torej gre samo denar od podražitve cestne takse

Udarne jame so le najočitnejši primer resnih težav, ki jih ima naša prometna (ne)politika. Država je desetletja namesto v okolju prijaznejše oblike transporta, denimo v železnice, vlagala v gradnjo avtocestnega križa. Redkokateri odsek je bil končan brez aneksov, ki so vsak centimeter podražile za vrtoglave zneske. Vse to je prispevalo k močnemu pregrevanju gospodarstva, predvsem gradbeništva, ki se je v krizi sesul v prah. Zdaj imamo ponekod avtoceste, a so nekateri kraji še vedno praktično odrezani od sveta. Govorjenje o tretji razvojni osi je pravljica, ki so se je že zdavnaj naveličali vsi razen politikov, ki jo vestno prebirajo vsakič znova. Dobre cestne povezave, ki ne bi (preveč) posegale v okolje, pa ostajajo tam, kjer so vsi pravljični junaki: za devetimi gorami in devetimi vodami.
Neresno. Država nima dovolj denarja niti za sprotno obnovo državnih in regionalnih cest, kaj šele za njihove posodobitve. Absurdno je, da v tej situaciji evropski denar tako rekoč mečemo stran. Kar nekaj milijonov ga je namreč prejšnja leta ostalo neporabljenega, ker so izbrani gradbinci propadali, zato je morala države razpise ponavljati, kar pa je močno zavleklo projektne roke. In denar je moral nazaj v Bruselj. Zdi se, da so tako ceste ena velika črna luknja, a se vanjo ujamejo le nič hudega sluteči vozniki. Gradbeni baroni, ki so si desetletja v krvi modernega suženjstva migrantskih delavcev polnili žepe, v tej državi za svoja dejanja pač le redko odgovarjajo.

Ocena. Država bo letos po dveh letih spet izvedla vizualno oceno stanja cest, ki spadajo pod okrilje Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC). Ocene iz let 2011 in 2012 kažejo, da je stanje na cestah kritično.

Kritična kar polovica

Ceste se razvrščajo v pet razredov poškodovanosti. Poškodbe strokovnjaki ocenjujejo glede na jakost in površino, ki jo poškodba obsega. Upoštevajo razpoke, obrabo asfalta, udarne jame, krpe in stike. Od skupno 3.196 kilometrov državnih cest prvega in drugega reda je v zelo slabem stanju dobrih tisoč kilometrov oziroma 34 odstotkov vseh cest. Od 2.540 kilometrov državnih cest tretjega reda jih je v zelo slabem stanju 51 odstotkov.

Vrglo vas bo globoko

Ceste, ki so označene s kategorijo zelo slabo, so po besedah DRSC “poškodovane do take mere, da je ukrep obnove treba izvesti čim prej oziroma v prvi prioriteti”. Na takšnih cestiščih so široke mrežaste razpoke, udarne jame, ki so globlje od petih centimetrov in imajo premer večji od 20 centimetrov, obrabna plast pa se izrazito lušči. Ta cestišča imajo tudi izrazito deformirana območja krp in razširjene stike v obsegu nad 50 odstotkov vozne površine. Preostale ceste se razvrščajo v kategorije slabih, mejnih, dobrih in zelo dobrih cest.

Ivan36 je napisal/-a:Res je tko.