Jerry007 je napisal/-a:Same težke izkušnje... Bom pa še jaz eno lepo povedal. Včeraj se pripeljem do krožnega, pa se en stari z merklo ustav v krožnem in mi da prednost. Zadi so mu pa itak trobl

MateSLO je napisal/-a:V zvezi s temi krožišči tako ali tako ljudem pol stvari ni jasno. Potem mi pa en preten trobi ko je hotel zapustiti krožišče iz notranjega pasu direkt na izvoz ... in ni edini, ki misli, da če je na notranjem pasu ima prednost pred vsemi in se morajo vsi ustavit njemu na čast.

MateSLO je napisal/-a:kamal ni nujno. Če voznik zapelje v krožišče na 1. uvozu jaz pa na 2., krožišče pa nameravama zapustit na 3. to pomeni, da se jaz vozim na zunajem pasu čisto pravilno in potem takem bi moral on drugi voznik še en krog it, če bi pri zapuščanju oziroma menjavi pasu ogrožal mene.

Kar se tiče tiste slike, ki sem jo "popravil" je pa tako, da se ljudem 3/4 časa ne da ubadat s pravočasno menjavo pasov (bog ne daj, da bi se moral peljat še en krog ali pa da bi spustil malo gas in bi se za voznika na zunanjem pasu postavil) in potem zapusti krožišče kot sem narisal. Žal.

kamal je napisal/-a:Saj je povsem jasno, da ima notranji prednost, ...

V križišče s krožnim prometom se vključujemo v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. V krožnem križišču ima prednost vozilo, ki je že vključeno v krožni promet, pred vozili, ki prihajajo v krožno križišče. Če ima križišče več prometnih pasov, sme voznik zapeljati z enega na drug prometni pas, vendar le če pri tem ne ovira drugih vozil. V samem križišču ima pri izključevanju iz krožišča prednost vozilo, ki je desno od nas.

Strpnost in uvidevnost
Vožnja v krožnem križišču




V Motoreviji smo že nekajkrat pisali o pravilni vožnji na krožnem križišču, a marsikateri voznik še vedno ne ve, kakšna so pravila vožnje v krožnem krožišču. Tudi v uredništvo smo dobili kar nekaj prošenj, naj bolj podrobno pojasnimo pravila ravnanja na krožnem križišču. Zato smo zaprosili Miho Kunstlerja, soavtorja knjige Varna vožnja, da za Motorevijo pripravi poseben članek o vožnji na krožnih krožiščih.



Križišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest, in predstavlja zaradi prepletanja več različnih prometnih tokov vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa, povečano nevarnost in tveganje za vsakega od teh udeležencev, ne glede na to, na kakšen način se na cesti oziroma križišču pojavlja. To potrjujejo tudi podatki o prometnih nesrečah, po katerih se največ takšnih nesreč zgodi na križiščih v naseljih.



Največjo nevarnost predstavljajo t. i. konfliktne oziroma karambolne točke. To so tista mesta na križišču, kjer se medsebojno prepletajo prometni tokovi udeležencev cestnega prometa in na katerih lahko pride do neposrednega fizičnega stika med njimi. Število konfliktnih točk je večje na križiščih, ki jih uporablja več raznovrstnih prometnih udeležencev, ki se gibljejo po različnih cestnih površinah z različnimi hitrostmi.



Zaradi prepletanja prometnih tokov se zmanjša prepustnost križišča. Prepustnost je razen gostote prometa neposredno odvisna tudi od velikosti in konfiguracije križišča, predvsem pa od prometne ureditve na križišču. Pri večji gostoti prometa vozil se zlasti ob konicah kaže potreba za posebnim urejanjem prometa, ki daje prednost glavnim prometnim tokovom.



Krožna namesto klasičnih križišč


Te zagate klasičnih križišč v veliki meri odpravljajo krožna križišča, ki ob tem tudi učinkovito umirjajo promet in zlasti zmanjšujejo ekstremne hitrosti. V tem smislu so še učinkovitejša krožna križišča z dvojnim krožnim voziščem, na katerih mora voznik prepustiti prednost drugim vozilom ob vstopu na vsako od obeh krožnih vozišč in zato dvakrat močneje zmanjšati hitrost, včasih pa je treba tudi ustaviti. Druga prednost dvojnega krožnega križišča pred enojnim je v tem, da so dovozne in izvozne ceste porazdeljene na obe krožni vozišči in je zato gostota prometa na vsakem od njiju manjša, kar omogoča lažje razvrščanje, boljšo prepustnost in večjo prometno varnost.

Osnovna značilnost krožnega križišča je enosmerno krožno vozišče, po katerem poteka promet okoli sredinskega otoka v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Premer in širina krožnega vozišča morata ustrezati gostoti, strukturi in drugim značilnostim prometa, pri čemer morajo biti prometni pasovi zaradi krivine širši kot na ravnem delu večpasovne ceste.



Na večjih slovenskih krožnih križiščih (npr. Šempeter pri Novi Gorici in Tomačevo v Ljubljani) imajo krožna vozišča po tri označene prometne pasove, medtem ko imajo krožna križišča podobne velikosti zunaj slovenskih meja praviloma le po dva prometna pasova, ki pa sta običajno širša in ponekod niti nista označena. Glede na dejstvo, da je prehitevanje na krožnem križišču prepovedano in da se morajo v skladu s prometnimi pravili vozniki na krožnem smernem vozišču razvrstiti na levi (notranji) prometni pas (razen kadar nameravajo zapustiti križišče na najbližjem izvozu ali jim prometna ureditev ali druge okoliščine tega ne dopuščajo), je zaradi varnosti cestnega prometa nedvomno primernejša ureditev z dvema prometnima pasovoma.



Konfliktne točke se tudi na krožnem križišču pojavljajo na mestih, kjer se prepletajo prometni tokovi. To je predvsem na uvozu na krožno vozišče, kje se voznik vključuje v prometni tok vozil, ki že vozijo po križišču, in pri menjavi prometnega pasu na krožnem vozišču, ko voznik zapelje pred drugo vozilo ali med dve vozili, ki vozita po prometnem pasu na katerega se vključuje. Če je na krožnem križišču tudi pločnik ali kolesarska steza, predstavljajo konfliktne točke tudi sečišča poti vozil, ki se vključujejo oziroma zapuščajo krožno križišče, s potmi pešcev in kolesarjev na takšnem križišču.



Nasveti za vožnjo po krožnem križišču


Kako torej voziti na krožnem križišču, da bomo na njem kar najbolj varni?

Če izvzamemo tovorna vozila s priklopniki in vlačilce s polpriklopniki, katerih vozniki so zaradi dolžine prostorsko omejeni tudi pri vožnji na krožnem križišču, velja zlasti za voznike osebnih avtomobilov, motornih koles in drugih manjših motornih vozil nekaj osnovnih pravil, ki jih velja upoštevati.



Voznik se pred križiščem praviloma razvrsti na prometni pas, po katerem bo lahko nadaljeval vožnjo v želeni smeri. V tem smislu se na dvo- ali večpasovni dovozni cesti pred krožnim križiščem voznik razvrsti na tisti prometni pas, po katerem bo lahko v krožnem prometu nadaljeval vožnjo brez nepotrebnih dodatnih menjav prometnih pasov. To stori na zadostni oddaljenosti od križišča in tako, da ne ogrozi nikogaršnje varnosti.



Ko se voznik približuje križišču, mora prilagoditi hitrost, da lahko pred križiščem varno ustavi in spusti mimo vozila, ki imajo prednost pred njim. Med približevanjem križišču, zlasti v njegovi neposredni bližini, ne sme prehitevati drugih vozil.

Prednost je na uvozu na krožno križišče urejena s prometnimi znaki, s katerimi je odvzeta prednost vozilom, ki se vključujejo na križišče.



Pred uvozom na krožno križišče ni treba vklopiti smerne utripalke, saj je vozniku na voljo le ena smer.



Glede na oddaljenost izvoza, na katerem želi zapustiti krožno križišče, se voznik razvrsti na ustrezen prometni pas krožnega vozišča. Voznik, ki bo zapustil krožno vozišče na bližnjem izvozu, bo ostal na desnem (zunanjem) prometnem pasu, medtem ko zapelje voznik, ki namerava nadaljevati vožnjo do oddaljenejšega izvoza, seveda šele potem, ko se je prepričal, da to lahko varno stori, na levi (notranji) prometni pas. Če so na krožnem vozišču trije prometni pasovi, je v takem primeru smotrno uporabiti srednjega, kajti povsem notranjega pasu zaradi večkratne menjave prometnih pasov na sorazmerno kratki razdalji, posebno ob gostejšem prometu, skorajda ni mogoče uporabiti. Naj spomnim, da je kljub splošni prepovedi menjave prometnih pasov na križišču takšna menjava na krožnem križišču dovoljena. Res pa je, da to ni vedno mogoče. Ob zelo gostem prometu je menjava prometnega pasu na krožnem križišču lahko zelo otežena, na majhnih krožnih križiščih, ki jih je pri nas cela vrsta (mnoga med njimi imajo samo en prometni pas), pa je lahko tudi povsem nemogoča. V takšnih primerih tudi zakon o varnosti cestnega prometa dovoljuje odstopanje od tega pravila.



Menjava prometnih pasov


Menjava prometnih pasov na krožnem križišču je zaradi zmanjšane vzvratne preglednosti, ki je posledica krivine, in prehitevanja, ki se ga kljub splošni prepovedi prehitevanja na križišču, ki velja tudi za krožno križišče, na večjih krožnih križiščih lotevajo nekateri vozniki, lahko prav tvegan manever. Zato je nujno, da se voznik, preden zapelje na sosednji prometni pas, res dobro prepriča, da nima ob boku, v mrtvem kotu vzvratnega ogledala, drugega vozila. Poleg pogleda v vzvratno ogledalo je zelo priporočljiv tudi zasuk glave in pogled ob bok vozila. Posebno nevarno in zato tudi prepovedano je zapuščanje krožnega križišča z notranjega prometnega pasu, torej pasu, ki ni skrajno desni, pri čemer mora voznik prečkati zunanji prometni pas, po katerem vozijo druga vozila.



V krožnem prometu mora voziti voznik s hitrostjo primerno razmeram na križišču. Hitrost mora prilagoditi vsem tistim okoliščinam, ki mu jih nalaga zakon (gostoti prometa, vremenskim razmeram, stanju vozila in vozišča in tudi svojemu znanju vožnje) in ob tem upoštevati, da vozi v krogu in da na njegovo vozilo deluje sredobežna sila.



Nagnjenost navzven


Le malokateri voznik ve, da je vozišče krožnega križišča nagnjeno navzven in da zaradi tega dopušča manjše hitrosti, kot bi jih sicer glede na premer kroga. Na prvi pogled nenavadno, ko pa malo pomislimo, postane vsa stvar razumljiva. Zaradi odtekanja meteorne vode mora biti vozišče nagnjeno (prečni nagib ali prečni sklon). Krožno vozišče je v povprečju nagnjeno 2,5 do 4 % (100 % = 45 kotnih stopinj) in če bi bilo nagnjeno navznoter (tako kot so sicer praviloma nagnjena vozišča cest v krivinah), bi dvignjeni zunanji rob krožnega vozišča na priključkih dovoznih in izvoznih cest oviral voznike in ogrožal varnost vožnje. To je posebno nevarno na večjih krožnih križiščih (npr. ljubljansko krožno križišče na Tomačevem), kjer velik premer navidezno dovoljuje vožnjo z večjo hitrostjo. Zato je hitrost omejena s prometnimi znaki.



Ne vzvratno, temveč še en krog!


Ljubljansko krožno križišče, ki je bilo prvo tako veliko pri nas, ni več novost. Ker pa je razmeroma slabo oziroma pomanjkljivo označeno, se mnogi na njem ne znajdejo prav dobro. Prenekateri voznik je že, ko je ugotovil, da je zgrešil želeni izvoz, enostavno ustavil in zapeljal vzvratno. To je seveda napaka, ki se kaj lahko konča s hudimi posledicami. Zavedati se moramo, da je ustavljanje in še posebno vzvratna vožnja na krožnem križišču kljub razmeroma nizkim hitrostim zelo nevarna in zato prepovedana. Seveda se dogaja in se bo še dogajalo, da bo voznik zapeljal mimo želenega izvoza. V takem primeru nikakor ne sme ustaviti, ampak mora še enkrat zakrožiti in krožno vozišče ga bo ponovno pripeljalo k pravemu izvozu.



Preden zapusti krožno križišče, se mora voznik na primerni razdalji pred želenim izvozom razvrstiti na zunanji prometni pas, s katerega je mogoče varno zapustiti križišče. Če tega zaradi kratke razdalje in gostega prometa ni mogoče varno napraviti, mora odpeljati še en krog.



Krožnih križišč bo glede na njihove objektivne prednosti v primerjavi s klasičnimi križišči v prihodnje v Evropi in pri nas zagotovo še več. Ko bomo Slovenci spoznali, da so krožna križišča v primerjavi s klasičnimi namenjena umirjanju prometa in zagotavljanju varnosti njihovih uporabnikov, bo postala vožnja po takih križiščih prav prijetna. Slovenska značilnost in svojevrsten paradoks je, da je na križiščih, ki so namenjena umirjanju prometa, prav prevelika hitrost vzrok številnim prometnim nesrečam (o tem pričajo številni sledovi na otokih in drugih elementih teh križišč). Najverjetneje to ni posledica objektivnih dejavnikov, pač pa napačnega ravnanja voznikov, pri čemer ne gre toliko za zmotno, pač pa za zavestno napačno ravnanje.



Kaj pravi zakon?


Zakon o varnosti cestnega prometa v 43. členu takole opredeljuje vožnjo po krožnem križišču in globe za napačno ravnanje:



(1) Na krožnem križišču mora biti promet s prometno signalizacijo uredjen tako, da ima voznik na vozišču krožnega križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče.

(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje.

(3) Pri vkjučevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križišča.

(4) Preden zapusti križišče iz prejšnjega odstavka, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu.

(5) Na izvozu s krožnega križišča, na katerem je dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu, mora biti zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju desno.

(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

(7) Z globo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 100.000 tolarjev.



Tako torej zakon. Ker zakon sili voznike, da vozijo po notranjem pasu, bi morda kazalo razmisliti o tem, da bi imel voznik na notranjem pasu prednost pred tistim, ki vozi po zunanjem pasu. S tem bi se namreč izognili strahu voznikov, da z notranjega pasu ne bodo mogli pravočasno zapustiti krožnega križišča na želenem izhodu. Takšen sistem prednosti poznajo na primer v Angliji.

Posebno nevarno in zato tudi prepovedano je zapuščanje krožnega križišča z notranjega prometnega pasu, torej pasu, ki ni skrajno desni, pri čemer mora voznik prečkati zunanji prometni pas, po katerem vozijo druga vozila.

lizard je napisal/-a:Pridite kdaj v M. Soboto - verjetno mesto z najbolj nesposobnimi voziniki ko pride do rondojev... Koliko krat pa se tu kar ustavi promet v rondojih ko pravzaprav vsakič nekdo iz notranjenga kroga seka zunanjega ko gre ven. In potem oba zavreta (tista na notranji ki sili ven, in tisti na zunanjem in čakata da jima zmanjka bencina).

maius28 je napisal/-a:No tako slabo pa spet ne gre pri nas v MS. Kriv je King1, ki bi rad kroge z dostavnikom risal ter in Lizard sam, ki bi rad vse sekal in skoz peljal 120. Haha. Imam poplno kontrolo nad tem, saj sem tik ob enem.


LP

nebivedu je napisal/-a:Vir: AMZS

V križišče s krožnim prometom se vključujemo v smeri, ki je nasprotna smeri urinega kazalca. V krožnem križišču ima prednost vozilo, ki je že vključeno v krožni promet, pred vozili, ki prihajajo v krožno križišče. Če ima križišče več prometnih pasov, sme voznik zapeljati z enega na drug prometni pas, vendar le če pri tem ne ovira drugih vozil. V samem križišču ima pri izključevanju iz krožišča prednost vozilo, ki je desno od nas.

Torej tisti na zunanjem pasu ima prednost!!!

SuperVeloce je napisal/-a:no stavek iz motorevije:

Posebno nevarno in zato tudi prepovedano je zapuščanje krožnega križišča z notranjega prometnega pasu, torej pasu, ki ni skrajno desni, pri čemer mora voznik prečkati zunanji prometni pas, po katerem vozijo druga vozila.

To je v Velenju nacionalni šport, pa predno mi kdo reče da je krožišče krivo, jaz nikoli ne sekam iz notranjega, tudi če peljem izpod gradu proti centru...