Ravno zato, ker večina (vsaj po besedah ostalih) gre najkasneje drugo uro na cesto, me je malo presenetilo, da mi je inštruktor rekel, da če bo vse v redu, grem tretjo uro na cesto. Mi je malo zbil samozavest že s tem, ker sem mislil, da bom že prvo uro tudi na cesti.

jst pred izpitom še nisem vozil in sm bil na poligonu cca. 30min. že prvi dan sem šel po mestu in peljel nazaj do roške v LJ, tko da sm bil kr mal presran

hahehihoh je napisal/-a:Ravno zato, ker večina (vsaj po besedah ostalih) gre najkasneje drugo uro na cesto, me je malo presenetilo, da mi je inštruktor rekel, da če bo vse v redu, grem tretjo uro na cesto. Mi je malo zbil samozavest že s tem, ker sem mislil, da bom že prvo uro tudi na cesti.

To je odvisno od posameznega inštruktorja.

Zvozil tudi 2. uro. Prvo po manj prometnih cestah, potem pa v center mesta (pa še ob taki uri, ko je vse polno avtomobilov); bilo je kar OK, le speljujem prepočasi in mi včasih crkne. Sicer pa kar gre, no na žmigavce in ogledala tudi rad pozabljam. Se zahvaljujem vsem, ki so mi z nasveti povečali samozavest!

hahehihoh je napisal/-a:Zvozil tudi 2. uro. Prvo po manj prometnih cestah, potem pa v center mesta (pa še ob taki uri, ko je vse polno avtomobilov); bilo je kar OK, le speljujem prepočasi in mi včasih crkne. Sicer pa kar gre, no na žmigavce in ogledala tudi rad pozabljam. Se zahvaljujem vsem, ki so mi z nasveti povečali samozavest!

Ne skrbi stvari ti bodo kmalu postale avtomatske, izkušnje pa boš naberal z kilometri in fajn poslušaj inštruktorja kaj ti govori Srečno z izpitom.

Moj spomin na vozniški izpit.... Še predn sm začel vozit v avtošoli sem nabiral kilometre z očetom, sicer večino po IC nekajkrat pa tudi prevozil Logatec-Vrhnika. Glede na to, da sem imel nekaj malo znanja sem bil na poligonu 15 min, potem pa na cesto. Ure so potekale dobro le z inštruktorjem se nisva najbolje razumela. Kaj pa vem ali mu je šlo res tako v nos, da nisem potreboval veliko ur(sem mu, takrat povedal, da nočem, da se mi nabija ure. Moje mnenje: oni tako le iščejo koga lahko ižamejo) in da sm večinoma zadev vedel že od prej, nevem, uglavnem med vožnjo ni bil glih sproščen občutek govor v avtu samo takrat, ko je govoril kam naj vozim in če je bila kakšna napaka. Umes je prišlo poletje in takrat tisti mesec nisem vozil nič, a, ko sem prišel po mesecu domov, sem imel tedn dni priprav za glavno.
Ko sem prišel z morja je bilo vse drugače (ne vem kaj se je spremenilo) atmosfera zelo sproščujoča tudi kakšna debata o zasebnem življenju je potekla, kar prej ni bilo nikoli tudi pred glavno sva se pogovorila, dal je občutek, da znam zelo dobro, in, če gre lahko kaj narobe bo izključno zaradi živčnosti. Glavna vožnja je potekala brez napake, vozil sem cca 30 min, ocenjevalec je povedal le: odlična vožnja, opravili ste, srečno vožnjo v prihodnje.
No takšna je bila moja izkušnja
LP.

@hahehihoh: Odlicno. Zacel si pocasi nabirati izkusnje, vendar pa naj sedaj ta tema ne postane tvoj blog na katerem razlagas vsako uro posebej. V tem pogledu tudi nikakrsno ustvarjanje novih tem na taksno "pogovarjanje". Ta tema tukaj je v prvi fazi namenjena spominom na opravljen izpit. Uredu, nekatere stvari se da spregledati na zacetku za boljsi obcutek, ki ga prinasa taksno soocenje (marsikdo med nami ni bil tega delezen pred vrsto leti in se je moral s tem soociti popolnoma brez "napotkov") spostuj to. Upam pa, da cez mesec dni+ tudi sam napises izkusnjo, ki pa bo del te teme.

Morda se kot vodilo. Srcika te teme je tudi bistvo tvojega uspeha na urah. Preleti in poglej izkusnje, ter se poizkusi samoinicativno postaviti v trenutni polozaj in potegni iz njih najboljse.

Ravno iz tega razloga sem odprl novo temo, ki ste jo kasneje prestavili sem.
Se opravičujem, vidim da me je res malo zaneslo. Ko bo izpit narejen, bom se spet tukaj oglasil!

Dobri spomini

Začelo se je že z odločitvijo ali bom delal "za avto" ali "za tovornjak". Oče je navijal, da se iz prve lotim C kategorije. Sin strojnika pa ja ne bo ostal samo pri B. No po tihem me je tudi vleklo na C pa sem rekel "pa naj bo, dve muhi na en mah", ker sem delal izpit še v časih, ki je bilo mogoče neposredno opravljanje vozniškega izpita za C kategorijo in si bonusno pridobil še B.

Izbira avtošole je bila samoumnevna - družinski prijatelji, katerih možakar je imel avtošolo. Da ne bo pomote ni bilo gledanja skozi prste in "šenkanja". Edino kar je bilo šenkano so bile 4 ure vožnje. Ostalo po knjigi.
Inštruktor je bil kaliber svoje vrste. Mlad, vendar izkušen in zaj**** kot soden dan.

Pa smo začeli s prvo uro na parkingu. Spoznavanje tovornjaka (MAN 16-224), vsake lučke, ročke, funkcije in še česa. Malce vožnje gor in dol po parkingu in predvsem kako bom zaviral, da ne bo inštruktor ležal pred tovornjakom na cesti po tem, ko bo nadzvočno prebil vetrobransko steklo Uspešno zaključeno in jaz ves navdušen "fant al kar tovornjaka bom fural".
Pride čez dva dni na vrsto druga in tretja ura (vedno smo vozili po 2 uri skupaj). Jaz ves navdušen kako bomo mal probal po parkingu pa po cesti ob parkingu. Se vsedem v kabino, nastavim sedež, pripasam, inštuktor zabeleži vožnjo, pribije "sva?" in jaz veselo po ključu, da je manček zabrundal. Se peljeva iz parkinga proti cesti kot po jajcih pa že začne inštuktor "dejmo, dejmo bolj živo. Mamca s košaro naju bo ravnokar prehitela na pločniku". Meni v glavi "no pa se je začelo" in se je res. Namesto desno sva odvila levo in že stojim na semaforju, da zavijem na glavno cesto. Zelena, speljem in po jajcih pospešujem (da ne bi preveč teral motorja). Pa se zasliši "kaj jajcamo" in že inštuktor na svoji strani pohodi pedal plina, da se mi desnica pogrezne v poden. Sledi vožnja po cesti polna ožin, streh, ki gledajo na cesto, prometa vsega in svašta. Po dveh urah prideva nazaj na parking. Tovornjak cel, jaz moker kot bi prišel v toplicah iz bazena, voznikov sedež pa se je verjetno že pred dobro uro in pol utopil

V naslednjih tednih v zglednem tempu vozim vse mogoče relacije. Vmes poklon, da prekašam "šumaherja", ker sem veliko ovinkov posekal (slučajno sva peljala po trasi kjer poteka GHD in občutek je občutek pa čeprav v kontejnerju na kolesih ). No tudi molžo sem obvladal v nulo! Volan sem molzel boljše kot vsak kmet svojo kravo (po besedah inštruktorja) . No pa pride dan, ko se pripeljeva v zloglasno križišče kjer večina prometa poteka na relaciji prednostna-neprednostna cesta. Iz moje perspektive sem se pripeljal po neprednostni pred križišče, nasproti in na moji desni prednostna cesta, na levi neprednostna. Vključevanje iz moje strani - misija nemogoče. Stojiva pred križiščem, gledam pešce, ki skačejo pred kabino tovornjaka preko prehoda, spremljam promet in čakam na svojo priliko. V enem trenutku vidim priliko, ker nasproti vozeči vsi vozijo naravnost preko križišča in začnem speljevat, da zapeljem v križišče, ko se iz desne po prednostni prikadi v križišče avto in nama zapre pot. Dobro pogledam in si presenečan mislim "glej jo mamo" in v tistem trenutku slišim totalno razpizdenega inštruktorja kako besno govori "poglej to kokuš, samo poglej jo!!!! Kdo ji je dal izpit!!!???". Sklenem, da je bolje, da ne povem kdo je kokuš

No in tako smo počasi prišli do prve predizpitne vožnje, ki je bila fail. Posekal robnik, križišče, po cesti vijugal levo-desno po pasu. Skratka pod črto sem rabil še nekaj vožnje.

Pride prva izpitna vožnja. Pripeljem po stranski cesti do glavne ceste na katero se moram vključiti. Z desne strani pripelje starejša gospa, ki nas zagleda in se ustavi (dala mi je prednost a tega ni vidno nakazala zato čakam). Nakar mi pomaha naj speljem. V trenutku, ko skušam speljat se je ona odločila, da bi speljala tudi ona in seveda sem lahko obrnil in šel nazaj proti izpitnemu centru.
Čez 14 dni poskusimo drugič. Pridem v kabino in pravi inštruktor "pazi v tisti ulici na STOP znak, ker ga lahko zakrije dostava, ki pripelje robo v trgovino, na drugi strani pa je živa meja porezana. Da ne boš potegnu brez, da ustaviš, ker se vidi, če je frej na levo ali ne!". Odpeljem celo vožnjo brez napak, ko se vračamo na izpitni center in reče komisija "ob naslednji možnosti bomo zavili levo in zapustili to cesto ter nato v naslednjih dveh križiščih, ki sledita desno". Meni v glavi "evo to je to, tukaj je STOP na koncu ulice v križišču, moram pazit, če je zakrit". Pripeljem do STOP znaka, ki ni bil zakrit (ni bilo dostave za trgovino ), pogledam levo, prazna cesta in BANZAIIII gremo dalje Komisije piše, črta, da mu odpove kemični svinčnik in slavno zaključi z besedami "smo zaključili", inštruktor vzdihuje, zavija z očmi jaz pa skoraj z glavo razbijam ob volan
Poskusimo tretjič. Komisije pride v kabino in sledi "Dober dan g. xxxx, a boste kar vse poskuse porabili?". Se nasmejim in odgovorim "je treba naredit temeljito a ne" in se odpeljemo. Vožnja brezhibna, pridemo nazaj pred izpitni center a mojster iz komisije najde en kiks. Sledi vprašanje "a veste kaj je tist števec na levi strani?". Odgovorim, da gre za obratomer, čemu služi, kaj prikazuje, itd... Nakar sledi vprašanje "zakaj niste prestavili na tisti ravnini, ker je bil že v rdečem območju". Inštuktor, ki sedi na sredini kabine me diskretno ruka v bedro češ "bodi tiho, da ne bo hudič" jaz pa nazaj "kazalec je bil na koncu zelenega polja in peljali smo se po ravnini v naselju strnjenih hiš z visokimi živimi mejami in glede na uro vožnje sem pričakoval, da bi lahko na cesto skočil otrok in bi z nižjo prestavo učinkoviteje zaviral vozilo in sem ob tem vozil malce pod 60km/h kot je bila omejitev in nisem uničeval motorja vozila". Inštuktor bi mi verjetno najraje nekaj odtrgal mojster iz komisije pa je pribil "dobro kar zglasite se v tajništvu, da dobite potrdilo o opravljeni vožnji".
Inštruktor je ostal brez besed jaz pa še dodam "hvala Aja tista kokuš je moja mama, čeprav kdo ji je dal izpit pa ne bi vedel". Za nameček je pa še zafarbal na koncu

Čeprav sem bil v začetku boj nesposoben kot sposoben (kot vsak mulc, ki se ni z avtom sam pripeljal na izpitno vožnjo) sem kasneje sedel za slabe pol leta kot študent za volan hladilnika. Nabral tudi kar nekaj kilometrov za volanom kiperja pri očetu. Brez nezgod razen ene s hladilnikom, ki pa ni bila moja krivda, čeprav bi jo lahko preprečil, če bi bolj pozorno pogledal v ogledalo. Na srečo samo materialna škoda.
No pa dober mesec po opravljenem izpitu sem staršem zdrobil prednji odbijač v dva kosa in dva tisoč dvestopetintrideset koščkov, ker sem gledal babnco na pločniku, odvijal preko levega pasu in pod brežino priletel v drevo, da nisem pred sabo nabasal P206, ki bi posledično snel kolesarja, ki je bil pred njem. Vsi preživel razen moja denarnica malce slabše

Sicer pa dobri spomini na čase iz avtošole in čeprav je bil inštruktor zahteven in na čase mal krut nas je dejansko nekaj naučil za kar sem mu danes hvaležen.

Danes naredil - v prvo. Kakšni so občutki? Zelo dobri, mislim pa, da me je zelo rešil dober inštruktor in to, da nisem imel treme. Sem se prepričal, da znam vozit in da mi je čisto vseeno, če naredim ali ne (kar mi v resnici seveda ni). Šlo je kot po maslu, edina pripomba je bila, da sem za tovornjakom držal prekratko varnostno razdaljo. Naredil sem s 30 urami vožnje. Prezadovoljen.

Čestitke