BBoss je napisal/-a:TrijoAdijo je napisal/-a:In vam delodajalcem se zdi fucking čudno, če vas kandidat vpraša po urniku in colngi???
Iskreno povedano, če bi jaz to moral na razgovoru delodajalca vprašat, bi ga steral v tri pizde matrne. Zakaj? Zato, ker ti pričakuješ od mene, da bom od prve minute rastural vse delovne procese, pričakuješ od mene, da sem ti na voljo vsakih pet minut pa tut če sedim na sekretu, moram za tvoje želje drek prerezat in skočit itd...medtem ko pa tebi niti pod fucking razno ne pride na kraj pameti, da bi predstavu urnik dela niti colnge.
Resno se vprašaj, kdo je tu papak.
Nekateri ljudje imajo dostojanstvo in za minimalca ne mislijo cele dneve prenašat nadrkanga šefa niti se ne mislijo ožent s firmo....sploh ne tisti z diplomami.
Ne spomnim se, da bi ti bil na enem izmed teh razgovorov ampak obnašaš se pa natanko tako kot kar precejšen procent prosilcev za službe. Aroganca, jeza ker je konec lagodnega življenja in bo potrebno poprijeti za delo, strah pred lastno nesposobnostjo in neprepričanjem v svoje atribute in zmožnost, da bi se predstavil kot sposobnega in zmožnega opravljati zaupane naloge. Verjetno veš kaj so to razpisni pogoji in zahtevana znanja tako, da če nekdo recimo zahteva znanje nemščine pač lahko pričakuje da kandidat, dejansko zna nemško in ne da ga bo potrebno naučiti. Nihče ni rekel, da rabi znat 100% ampak upam, da se razumemo.
In ravno tukaj ti padaš v tisto spiralo, kjer marsikomu samo še odaljuje možnosti, da bi prišel, do spodobne službe. Diploma čedalje manj pomeni, ker je le in samo papir, ki je vreden bore malo, če za njim ne stoji tudi konkretno znanje in če je razpisano, da se išče 7 stopnja izobrazbe se išče pač nekoga z znanjem za ta nivo izobrazbe, ker če ne lahko vzameš tudi kogarkoli z mislijo, da sej se bo skozi delovni proces že naučil ustreznih veščin.
In če bi dobro prebral kaj sem prejšnjič napisal in če bi se vsaj potrudil razumeti kaj razlagam bi ti bilo jasno v čem je problem. Če se ne znaš tudi na razgovoru za službo ustrezno predstavit, povedat svoje vrline, znanja, izkušnje se vsaj približno pozanimat v kako firmo prihajaš in s čem se ta ukvarja ter temu primerno razložit kako se vidiš v takem kolektivu in pokazati vsaj žarek pozitivizma potem ti pač na izboru slabo kaže- ma kaj slabo zelo slabo.
In ne vem zakaj takoj planeš na prvo žogo in me vidiš v vlogi delodajalca - če bi mel malce pošlihtano podstrešje in malo manj negativizma in občutka, da te vsakdo ogroža in omejuje bi lahko hitro ugotovil, da lahko ponekod tudi drugi izbiramo sodelavce s katerimi bi radi delali. In ja, izbral bom takega v katerem bom videl, da mi bo v pomoč, da bo znal svoj posel in ne da mi bo še dodatno breme. A razumeš kam ciljam - ne rabim nekoga, ki mi maha z diplomco in me bo vsakih pet minut opozoril, da je on pač diplomiral zato, da se mu na šihtu ne bo potrebno pretegnit ali pa celo, da mu ne bo treba delat. Marsikdo se še spomni kako so včasih naši starši spodbujali s temi besedami "če se ne boš učil in študiral boš moral delati" -wrong, big mistake.
Drugače mi pa ni jasno od kod ideje, ki si jih napisal, ker kaj takega še nisem doživel pa sem zamenjal že kar nekaj služb in kjerkoli se dokažeš s svojo sposobnostjo, znanjem in strokovnostjo te temu primerno tudi obravnavajo s spoštovanjem. Druga zgodba pa so lenuhi in tisti, ki se jim kratkomalo j**e al pa samo iščejo kako bi se izognili dela, ja take pa zelo hitro kdo j**e in se znaša nad njimi kar pa sami še 100x huje vse skupaj dojemajo - hmm iz napisanega imam občutek, da poznaš tak tretma.
