Delno se strinjam - so različna tveganja in vsa niso razjasnjena (Žal to pomeni več tveganj oz posledic in ne manj). A to, kar se sedaj dogaja v javnosti glede CO2, je ne glede na resnično stanje (ki je BTW eksaktno skoraj nemerljivo in težko dokazljivo - v obe smeri) vsaj več kot simbolen premik k zavedanju posledic, ki jih ima človekovo delovanje na okolje. V tem smislu to podpiram, čeprav je kdaj plehko in moralizirajoče, kdaj celo prikrojeno, žal (čeprav nasprotniki resnico prikrajajo precej bolj).
Natančna dejstva, kot sem že rekel, so težko ugotovljiva, a s tem se ukvarja cela množica kredibilnih znanstvenikov s hrbtenico (!), dogajajo se neke dejanske spremembe klime itd itd , vse to kaže vsaj na to, da se moramo zavedati možne nevarnosti. Bistvo nevarnosti tega vpliva oz sprememb pa je v tem, da se bo (če se bo - recimo) vse dogajalo z velikim zamikom, kar pomeni, da bo morda za elegantno rešitev prepozno, eni pravijo, da smo že tam, oz bo zahtevalo civilizacijske spremembe (način življenja itd). Zato moramo bit aktivni in pozorni že sedaj - če se izkaže, da ni tako hudo - toliko bolje, če ne, moramo biti pripravljeni, kolikor je le možno (NNNP :P ).
vendar možnost obravnavati kot dejstvo in zaradi tega uničiti zahodno industrijo, ni najbolj pametna odločitev
Glede zahodne industrije - v teh globalizacijskih časih je morda najboljša taktika omejevanja (in ne prepovedi) dostopa tujega blaga zadovoljevanje okolijskih standardov. Mislim, da ima ta halo glede CO2 precej opraviti s tem - tu sta se našla volk in koza, kapital in "zelene", "etične" vrednote. Tudi zato Bush popušča, tu ima interese tudi "njegov" kapital, hkrati pa to ni obremenjujoče zanj (pomiloščenega purana je odpeljal hibridni Ford). Prijateljske naftne korporavije imajo pa itak neznosne dobičke. Zato tudi forsiranje biogoriv in vodikove ekonomije, torej "zemlje" in Hi-Tech-a - so pač spoznali, da tradicionalne izboljšave prehitro postanejo orodje Kitajcev za nadaljno ekspanzijo (pa tudi ne izboljšujejo Bushevega imidža).
Isto se opaža pri avtomobilski industriji - kar naenkrat ZDA (in seveda ostali) govorijo samo še o bodočih hibridih, el. avtih itd. In to ni moda! Glede njihovega prestrukturiranja v tradicionalnih avtomobilskih segmentih proti Kitajcem dolgoročno (niti srednjeročno, verjetno) pač nimajo možnosti (Japonci so jih itak že prehiteli), zato se obračajo tja, kjer je tudi pozitivna javnost - igrajo na čustva, tudi nacional(istič)na (odvisnost, zaostajanje itd). Predvsem pa jim ta javnost lahko krije hrbet (in opravi večino dela) v primeru nekih trgovinskih vojn - vsaj glede "onesnažujočih" avtomobilov (in izvora le-teh). Zakaj kitajski Cherry že za leto 2010 napoveduje pol milijona hibridov? Če Prius prinaša dosti manj dobička (če sploh) od navadnih avtov, gotovo ne zaradi denarja/profita. Očitno Chery ve, kam pes taco moli - torej kaj bo "konkurenčno" (bolj politično in "trgovinsko korektno") v bližnji prihodnosti. Ker šele gradijo/večajo razvoj in proizvodnjo, se jim igranje na kratkoročne dobičke (ki jih v ZDA še ne bo kmalu) ne splača. Seveda jih v istem smislu motivira tudi onesnaževanje na Kitajskem. Le s takim celostnim dolgoročnim pristopom imajo možnost doseganja svojih ambicioznih ciljev.
Morda se motim, čas bo pokazal. A za spremembe podnebja zaradi vpliva človeka tega časa ni - če bomo čakali, da spremembe čas z gotovostjo potrdi (npr. večdesetletna statistčna opazovanja - a že sedanje raziskave kažejo, da od sredine 70-ih let topljenje ledenikov ni več (prvič v zgodovini) vezano na sončno aktivnost!), ne bo več poti nazaj, tumor bo metastaziral, rezanja bodo prevelika. V najboljšem primeru se bo zaradi hujših vremenskih in drugih nevšečnosti standard precej znižal - z vsemi posledicami (konklikti itd), ki jih to prinaša.
Itak pa ni problem samo v odnosu do okolja, tudi celota odnosov do soljudi, (veljavne) vrednote itd bi zahtevale novo prespraševanje, novo paradigmo. Žal tudi tu ni hitrih rešitev, hitra je edino rast konliktov in ta razkorak se še veča (bomo tudi tu (pre)pozni?). Povezanost, vključenost, upoštevanje različnosti so maksime, ki danes marsikomu ne pomenijo nič. Marsikaj moramo spremeniti! Tudi odnos do okolja bo pokazal, če smo tega sposobni...
Na tem planetu smo edini odgovorni. Večkrat se zdi kot da je ta odgovornost preveč za nas.
Še enkrat -
Zemlja bo že našla svoje ravnotežje - a za kakšno ceno?