Ne mormo zaj vsega tak črno gledat! Motor je že fajn stvar vozit ga morš z zgorno glavo tak kot je reko damjan. Riziko pa povsod obstaja.

Pa hitro okrevaj!

motorje vozim že neki cajta in če ne štejem padcev z tomosi in MZ-jem po gozdu, mi je ratal 2x ustrelit z asvalta, nazadnje na dirkališču in ko sm pršu dam, pač povem da me je sezul, pol pa panika pa gor pa dol, razložil da je trikrat bol varn kot na cesti, ne 100%, pa vendar. in takega mnenja sm še zdej

zanimivo mi je da se le po hudih nesrečah človek zaveda da ima neko usodo, namreč je kr omenjena v tej temi.
drgač pa motorji so jeba. neznanski užitek jih je vozit sam moreš imet res 100% trezno glavo. trenutek nezbranosti, pretiravanja, nereagiranja je že dovolj za hujše posledice. ko pa pade nimaš nič drugega kot par mm usnja za razliko od avta ki imaš vse živo za varnost. sam je tak adrenalin vse skup da ... na vse pozabiš. varno ali nevarno. kaj pa je dandanes še varno delat? od zraka pa do hrane je že vse tko strupeno da ne veš kaj te prej ubije.
dirka ce na dirkališču, za gušt v izy se pa furaš pa po cesti.

pa folk, kupujte si stabilizatorje krmila. to je edina varnostna zadeva katera je zares zelo uporabna (poleg pameti).

damjan, želim ti uspešno okrevanje.

a_sist je napisal/-a:

damjan je napisal/-a:se mi pa stanje izboljšuje glede na to da sm izgubil 5 litrov krvi (odprti zlomi) in se res zdj po vsem tem počutim kar dobro..

Pa enkrat ko boš že do konca rehabilitiran, pejdi na kako krvodajalsko akcijo, ker smo ti tud krvodajalci življenje rešil.. Fajn se pozdrav!

vsi damjanovi prjatli bomo šli dat kri, ne damchy? res je,damjan praznuje 15.marca še en birthday...tako kot je dohtar rekel,da tako dobro opremljenega motorista še ni videl, zato ljudje ne šparajte na opremi...ne vem ali ste kdaj doživeli,niti vam ne privoščim kako v spremstvu medicinske sestre ki vas drži pod roko hodite po hodniku šok sobe pogledati nekoga,ki ti je blizu...grozno...in ja ima še eno veliko nalogo za narditi meni stati ob strani na poročni dan...hehe...
damchy dam ti ja mojo ninjo k se prah na njej nabira na nočni...
folk ne šparajte na sebi, vozte z pametjo,pa darujte kri...
jaz se bom zahvalila vsem tistim, ki ste darovali kri, saj ste nam omogočili, da je moj najbolš prjatu danes med nami...
tudi jaz sem se odločila,da motor ostane res kr v majhnem merilu, saj izguba dveh prjatlov pa damjanova nesreča, preveč vse skupaj...

damch...uzemi si 5 minut pavze pa odpiši na sms... :P

Čimboljše in čimprejšnje okrevanje ti želim

Sem tud sam preživel padec z motorjem, res da ni bilo tako hudo, sem imel samo počen gleženj, ampak vem kako je to. Trenutek nepazljivosti, (v mojem primeru ) drugega soudeleženca v prometu pri zelo nizki hitrosti skozi križiše, lahko kaj hitro pride do nesreče. Sam še vedno čutim ljubezn do motorjev, ampak od nesreče naprej nekako ni tiste prave želje, ko pa vidim spet kakšno tako sliko me pa kar zmrazi. Drugač pa Damjan, čim hitrejše okrevanje. Gre pa čas v primeru nesreče neznansko počasi in dolgih je 5 sekund, v primerjavi z normalni potekom življenja.

Ps. nekdo je prašal zakaj poletiš. Sila je tista, sam sem poletel čez avto, čevlje mi je pa tudi sezulo med leto, čudni so zakoni fizike.

Aha ok zdej kapiram, ka je blo... "rumena ibiza" daj jo meni ce je nebo hotel on met ali ti .. xD.. P.S. Damjan ceprav te ne poznam, upam da bos na nogah cim prej.

CiCn je napisal/-a:Ps. nekdo je prašal zakaj poletiš. Sila je tista, sam sem poletel čez avto, čevlje mi je pa tudi sezulo med leto, čudni so zakoni fizike.

Velikokrat ljudi sezuje ob nesrečah.

Sem že razmišlo parkrat, da bi šel darovat kri, kak je pa protokol pri tem, moreš it skozi kake teste, če, skozi kakšne, mogoč ma kdo kakšne izkušnje že?

CiCn: da te ne sezuje in /ali odtrga noge v gležnju, obstajajo motoristični škornji (in ne čevlji) ki so del "obvezne" opreme vsakega pametnega motorista.

snikerson je napisal/-a:Sem že razmišlo parkrat, da bi šel darovat kri, kak je pa protokol pri tem, moreš it skozi kake teste, če, skozi kakšne, mogoč ma kdo kakšne izkušnje že?

prvo izpolneš dva obrazca,potem ti vzamejo vzorec krvi(da določijo katero skupino krvi imaš),potem ti še zmerijo pritisk,potem te še pregleda zdravnik-pač opravi razgovor s tabo,no in če je vse vredu,greš potem na odvzem krvi.
jas sem jo dal že večkrat,zdaj vtorek jo bom daroval že 14-tič,pač jo darujem od odsluženega vojaškega roka naprej

no pa še to,daruješ jo lahko vsake 3 mesece,bolj pogosto je ne moreš

hvala vsem za lepe besede in za želje po čimprejšnem okrevanju....

marjana (rumena ibiza) tebi pa hvala za vse kar si postorila za mene in za vse besede ki so bile izrečene od tebe in od vseh tvojih (najinih) kolegov.

Tudi jaz sem doživel prometno nesrečo z motorjem. Razlogov je vedno več. Večinoma je tisti glavni neprilagojena hitrost.

Cesto Preserje - Rakitna poznam na pamet. Odpeljal bi jo miže. Tiste nedelje 25.5. smo jo šli odfurat z dvema kolegoma. En za drugim, gas na polno. Na vrhu sokec in nazaj dol. Naslednji dan (26.5.) se spet dobiva, tokrat samo z enim kolegom. U preserjih štartava. Nek poseben filing je bil v meni, tako hitro nisem vozil še nikoli. Šlo je 220+ km/h v klanec, pa veste kakšni ovinki so tam. Bil sem v svojem svetu, kolega me niti približno ni dohiteval. Tik pred vrhom je ena dolga "ravnina" po kateri se ga da res pritisnit. Za tem je blagi desni ovinek. Malo zmanjšam hitrost in se spustim na koleno. Naenkrat ... 2 metra širok, kakšnih 5 metrov dolg pas peska. V nasutinah. Kmet je tistega jutra prijel za lopato in se odločil, da se pri njemu motoristi ne bodo več peljali. Ustrelil sem naravnost na polje. Zbudil sem se na tleh, motor je ležal kakšnih 5 metrov stran. Tisti filing adrenalina te napolni, nič te ne boli. Šele zvečer se začne. Ksreči razen bolečin v gležnju in vratu ni bilo nič, ampak ČE BI ... nasproti pripeljala srečna družinav avtu, tovornjak, avtobus ... potem tega sedaj ne bi pisal.
Absolutno me je rešila oprema. Komplet kombinezon, moto škornji, rokavice, želva, čelada je bila cela posneta, vso grafiko in zračnike je potrgalo dol. Sedaj jo hranim na polici v spomin. Lahko bi bilo precej hujše.

Tko da fantje, divja se na grobniku, racelandu, marofu, panonii ... ceste so za kamione in avte.

bratranc je mev yamaho r1
je enkrat padu z njo nč hujšga njemu nč...padu neki 100m stran od doma...
od takrat ni sedel na motor! do doma mu ga je pripeljala avtovleka....
za krvodajalske morš bit pa 18let star...pa met več kot 50kg (pr men nov problem )
no starost mi še preprečuje...ampak ko bom 18 bom začel hodit na krvodajalske!!
pa s pametjo po cestah

si vsaj kmeta ubil pol?

take ljudi, ki po cesti nastavljajo pasti bi tepel do smrti.

phoebus je napisal/-a:CiCn: da te ne sezuje in /ali odtrga noge v gležnju, obstajajo motoristični škornji (in ne čevlji) ki so del "obvezne" opreme vsakega pametnega motorista.

Joj sem vedu da bo kdo rekel da čevlji niso za na motor, imel sem škornje, ampak vse eno mi ga je sezulo.

Take bedake, beri kmete(ki to počnejo), bi blo treba udret.

snikerson je napisal/-a:Take bedake, beri kmete(ki to počnejo), bi blo treba udret.

Tud v motocross sceni se to dogaja. Ker pač nimam vsak dan, prevoza do proge in nazaj, se ponavadi z bljižnimi kolegi zapeljemo mal čez hosto in po cestah za delovne stroje. Odkrili smo novo cesto v naši neposredni bližini, in je blo prvih par dni super, malček šodra, malček zemlje, super za te vrste motor. Problem je nastal, ker pač ob koncu te ceste se moraš peljat cca 500m po asfaltu mimo "kmeta". In to je njemu šlo očitno tako v nos, da nas je naslednji dan za nepreglednim ovinkom čakal drevešček čez cesto, ampak ravno tako velik, da si se fajn skobacal preko belance po kamenju. Ok, kolega uspe nekako ustavit, jaz se odmaknem drevesu in padem v obcestni jarek. Razen malček potegnjenih križev na motorju druge škode ni bilo. Med pobiranjem in vlačenjem motorja iz grabe preklinjam vsega boga, nakar se nekako le pomirim. Takrat se niti zavedal nisem, da bi pač kdo to nastavu oz. bi bil sposoben tega. Ok, jaz se pomirim, spijem en sokec iz nahrbtnika in gremo dalje. Nekak me je tisti dan volja do divjanja minila, zato sm le počasi odcruzal proti domu. Te sreče pa ni mel kolega. 300m pred mano se je konkretno zagnal čez majhno klančino, ampak glej ga zlomka, ob fiksnem pristanku na oba kolesa ga je čakal drot (žica) napeljana čez cesto in to preseka vsaj 2,5mm. Njega zahakla na trebuh (si sploh neznam predstavljat kaj bi blo če bi sedel) in ga dobesedno obrne na svoji osi 2x, medtem, ko je motor počakal 20m dalje. Takrat bi od jeze najraje kmetu zažgal vse poslopje, vendar mu nemorm ničesar dokazat, saj ga nisem dobil poleg. No, da se vrnem. Kolegu je prerezalo dres, nato pa se je žica ustavla v želvi ki jo je nosil pod dresom. Kaj bi blo če je nebi imel, oz če bi sedel nočem niti pomislit.


Tak da, tudi zdrava pamet te včasih ne obvaruje pred nesrečo.


damjan, tud iz moje strani čimprejšnje okrevanje...