Sem videl F1 ko so pred 10-15 leti dvigale prednjo notranjo v montecarlu. Kdor sledi motoGP je lahko pred nekaj dirkami videl ko je McWilliams dobil 2. mesto na kvalifikacijah z njegovim Protonom. Veste zakaj je njegov motor šel tako dobro na tisti progi, polni ovinkov in na kateri ni bila tako pomembna moč? Ker njegov 3Cil. 2t ima 115kg proti 145 od ostalih. Njemu mu je nizka teža pomagala imeti višjo hitrost skozi ovinke.
Nov primer:
1. avto:900 kg
2. 1800kg
Oba sta brez vzmetenja, njihove gume se ne deformirajo(stisnejo ipd) in imajo vse enak koef. lepljenja. Kateri bo vozil hitreje po krožnem??? Samo teža jih loči.

oba enako!!!!!

Dej preber kak učbenik za fiziko no, ker si po vseh teh debatah ratu naporen. Bolj ko ti razlagamo manj razumeš ( ali pa nočeš verjeti pametnejšim od sebe )

Blinder je napisal/-a:Sem videl F1 ko so pred 10-15 leti dvigale prednjo notranjo v montecarlu. Kdor sledi motoGP je lahko pred nekaj dirkami videl ko je McWilliams dobil 2. mesto na kvalifikacijah z njegovim Protonom. Veste zakaj je njegov motor šel tako dobro na tisti progi, polni ovinkov in na kateri ni bila tako pomembna moč? Ker njegov 3Cil. 2t ima 115kg proti 145 od ostalih. Njemu mu je nizka teža pomagala imeti višjo hitrost skozi ovinke.
Nov primer:
1. avto:900 kg
2. 1800kg
Oba sta brez vzmetenja, njihove gume se ne deformirajo(stisnejo ipd) in imajo vse enak koef. lepljenja. Kateri bo vozil hitreje po krožnem??? Samo teža jih loči.

To, kar si opisal, se obnasa isto, kot tockasto telo:

glej post
http://www.avtomobilizem.com/forum/view ... 23&stop=23

Sem si vzel malo časa in sem izračunal oprijem takšnega poenostavljenega modela avtomobila...


Mislim, da slika pove vse.



OK: Če še enkrat povzamem:

- masa avtomobila brez vzmetenja M
- nevzmetena masa m
- koeficient vzmeti k
- koeficient dušenja amortzerja b

(model predpostavlja eno samo kolo)

Takšen "monocikel" sem poslal na neravno podlago s periodičnimi gubami.

Nato sem izračunal s kakšno silo deluje takšno vozilo na podlago.
(Za vrednosti parametrov sem vzel tipičen avto (M=1000kg, m=100kg,...)

Rezultat je prikazan na spodnjem grafu. Vrednost 1 pomeni optimalen oprijem (odvisno samo od koeficienta lepenja), vrednost 0 pa ničen oprijem.


Na oseh spodaj se nahajata skrita koeficient vzmeti (Omega) in koeficient dušenja (Gama). Na z-osi pa je oprijem.

Deli grafa, kjer je oprijem 0, predstavljajo vrednosti parametrov vzmeti in dušenja, kjer sploh ni oprijema pri tej vrsti podlage
(to je seveda odvisno od gostote gub na cesti.)

Kaj se lahko iz zgornje slike naučimo:

To, kar smo že zmeraj slutili. Pri počasi nagubanih podlagah (asfalt,
lepa cesta, vrednosti Omega < 1) se splača imeti trde fedre in
amortizerje, pri hitro nagubanih podlagah (makedam, Omega > 1) pa je
najboljše imeti mehke fedre in amortizerje.

Torej: Ena sama nastavitev ni dobra za vse primere!

Lep prikaz. Svaka čast.

Se zmeri so najbolj univerzalne citroenove hidravlicno-zabarske umetnine (in kaksen Phaentom) kjer nastimas "fedre" in gremo

>HMX

Imam nek tekst, kako se avto obnaša v ovinkih. En model je napisal celo znanost na 50+ straneh. Govoril je pa take znanstvene, kot nam ti razlagaš (a nobeden ne razume, vsaj jaz ne ) Jaz sem to enkrat ponesreči downloadal in nič razumel. Če se ti zdi, da ti bo kaj koristilo mi pošlji ZS z mailom, pa ti pošljem.

Samo v enostavni fizicni teoriji je hitrost ki jo zmore drzat avto neodvisna od sirine gum; v resnici pa sirse drzijo bolse. Je tako, zaradi "statistike"(sirsa ki je guma bolj je verjetno da bo primla na podlago, tako nekako), kaj vec nevem povedat.
Hocem rec mogoce je za tezo kar velja za sirino gum.
Ze vidim da noben ne obvlada, tako da jaz bi pustil stat.
lp

Po kakšni teoriji pa širina gum ne vpliva na oprijem ?

jao

iKst je napisal/-a:Po kakšni teoriji pa širina gum ne vpliva na oprijem ?

jao

Po teoriji unih ki avta še niso vozili in teoriji unih ki so u 0 v fiziki, pa lahko da vozijo avto, vendar ne na meji.


BOLI MENE KURAZZ KAJ PRAVI TEORIJA, ČE POZNAM PRAXO!

kok teza pomeni v ovinku lahko prakticno preizkusmo tko da damo v pralni stroj 5kilsko utez pol pa na centrifugo, pol pa ponovimo postopek z 200g utezjo.

tezje ko je bolj sili naravnost.

Pugi je napisal/-a:

iKst je napisal/-a:Po kakšni teoriji pa širina gum ne vpliva na oprijem ?

jao

Po teoriji unih ki avta še niso vozili in teoriji unih ki so u 0 v fiziki, pa lahko da vozijo avto, vendar ne na meji.


BOLI MENE KURAZZ KAJ PRAVI TEORIJA, ČE POZNAM PRAXO!

Vprašal sem zato, ker vem, da je tudi v teoriji tako kot v praksi. Širše gume imajo večji oprijem. Zato me pa zanima kdo bo spet prišel z kakšno čudno fiziko na dan in dokazal da je vseen če ima avto gumo široko 135 ali 235.

Voith, lepo povedano

JohnyR je napisal/-a:oba enako!!!!!

Dej preber kak učbenik za fiziko no, ker si po vseh teh debatah ratu naporen. Bolj ko ti razlagamo manj razumeš ( ali pa nočeš verjeti pametnejšim od sebe )

sorry ampak vsi ki tkole mislite nimate prov!!
Sej fizika je eno, ampak vi tlele dokazujete svoje tevrije z osnovnimi formulami!!

Na faksu glih tko velja ohmov zakon kot v sredni, pa so skor vsi izračuni napačni pol!!
zato, ker z osnovnimi formulami ne prideš blizu, ampak raBIŠ integrale, odvode....

Tudi praksa pokaže svoje!! Tevrija in praksa nista zmeraj isto!!!

in TEŽA se še kako pozna v ovinkih!!!!
ravno tako kot ožje in široke gume (seveda brez pretiravanja na širini!!)
-------------------------------

ok sem šele zdej prebral cel članek!!
Tudi ti imaš veliko prav :P

Sploh glede tistega o vzmeteni teži in nevzmeteni teži!!
Samo, tole so obični avti in ne dirkalniki!!!
Nevzmetena teža je dokaj velika!!

Zdej pa tkole:
hitri zavoji (levo desno-cikcak) bo imel prednost lažji avti!!!Saj bo lažje spremenil smer!!!


Dolgi hitri ovinki, pa bo imel prednost težji avto, saj bo bolje ležal na podlagi!!Manj ga bo motila malce neravna podlaga!!

Glede trdote podvozja-
Po pistah sigurno zelo trdo podvozje!!
po makadamu pa mehkejše!!Ampak ne PREMEHKO!!!ker pol avto začne plavat!!

---
Tole zdele je pa že cela znanost in pomoje se brezveze kregate-pregovarjate, kaj je boljše in kaj ne!!!
Čisto odvisno od podlage,razmer, materjalov....

lp

Voith je napisal/-a:kok teza pomeni v ovinku lahko prakticno preizkusmo tko da damo v pralni stroj 5kilsko utez pol pa na centrifugo, pol pa ponovimo postopek z 200g utezjo.

tezje ko je bolj sili naravnost.

Tako je. Centrifugalna sila se bo povečala ( kaže v smeri r iz središča ) vendar se bo zaradi povečane mase povečala tudi meja lepenja ( trenja ), saj je formula za to m*g*k=F . No sila se je povečala linearno glede na maso, tako da je v bistvu vseeno ali je vozilo težko 100kg ali 10t. Zaradi povečanja sile lepenja ( ker smo povečali maso ) pa se bo prav tako povečala centrepetalna sila ( kaže v središče ), kar pomeni radialni pospešek še vedno ISTI. Za tvoj primer lahko povem samo to, da lahko daš v prali stroj ( če to zdrži ) 5t uteži in se ne bo niti premaknil, samo rabiš 2 uteži z isto maso, katerih poziciji postaviš zrcalno preko središča.
Glede debeline gume je prav tako vseeno je pri trenju pomembel le pritisk ( to je površina /sila ) in koficient trenja. To je v primeru da se guma ne upogiba .

PS: prvi primer je za vozilo brez vzmeti in amortizerjev na ravni podlagi.
PS2:drugi primer je za gumo ki se ne upogiba
PS3:Ne odgovarjam za kakršne koli napake ( k na konc prospekta )

LP Joseph

Ja bravo fantje...... odkrili ste dve leti staro temo

hmm sila lepljenja pravs. kaj pa ce das v avto zadi eno zadevo ki ga obtezi recimo za 500kg in zdj avto namesto tone okol prevaza tono in pol, bos reku da ce se spustim po klancu navzdol in pridobim hitrost 200kmh, potem pa zvozim ovinek ki ga s praznim avtom speljem na meji, torej tko da je zadn konc tik pred tem da ga vzame, in pol ponovim vajo s 500kg v prtlazniku, bom lahko speljal isti ovinek z isto hitrostjo brez da me vrze vn?

pomoje da ne, mozn pa tut da se motim.


pa poglej, pralni stroj v primeru da bi res dau 5kg utez not, samo eno, bi jo centrifugalna sila zalepla za eno steno bobna in zarotirala na nevem kok ma ze centrifuga recmo 8000rpm in pralni stroj bi odhodu vn iz kopalnice, ce das not pa 200g utez, bo pa ostal na mestu. torej pralni stroj je v obeh primerih isti, utezi pa sta razlicne teze, torej tle vidmo da teza upliva na povecanje centrifugalne sile.

zdj pa ce zanemarimo da je avto na kolesih, in recemo da je na tracnicah, ugotovimo da tracnice morajo za tezji avto pri enaki hitrosti v enakem ovinku zdrzati vecjo silo kot pri lazjem.

uglavnem probi brez formul razlagat kaj mislis, ker se mi ne da razmislat zdele o fizki pa matematki :>

Ce das utez v pralni stroj naredis enako(ker se premakne ob eno steno bobna), kot ce das utez na sprednji desni blatnik od avtomobila - v obeh primerih nekaj zelo neugodnega. Ce pa das utez na sredino bobna (jo pac nekako fiksiras) pa je enako, kot ce se avtu poveca masa.

Sirina in visina profila gume vpliva na voznjo - samo osnove fizike tega ne pokazejo nazorno, ker sila lepenja ali trenja ni odvisna od povrsine. S sirso gumo se spremeni koeficient lepenja ali trenja, vzrok temu pa je guma sama - je mehka in se ob stiku s podlago deformira - ta vrsta deformacije je dobra. Ce je guma nizja se v ovinku manj krivi (ta vrsta deformacije pa ni dobra) in je obremenitev bolje razporejena po celotni sticni povrsini.

Zelo tezko je takole govort kaj je vzrok cemu, ker je dejavnikov enostavno velik prevec, da bi lahko vse uposteval in prsli to tocnega rezultata.

Normalno povedano:

Vsaka guma ima kontaktno površino. Pri ožji gumi je ta daljša in ozka, pri širši gumi pa je širša in krajša. Imata pa oba tipa gum, če ju namestiš na isti avtomobil ENAKO kontaktno površino, kar je tudi razvidno iz zgoraj podanih formul. Avto z večjo težo bo naredil na istem kompletu gum večjo kontaktno površino. Večji vpliv imajo nastavitev podvozja in razporeditev teže ter višina težišča in nevzmetena teža.

Manjša teža bo avtomobilu resnično pomagala pri vožnji skozi ovinke. Če avto tehta 100 kil manj, je potrebno pri zaviranju v ovinek ustavit 100 kil manj, skozi ovinek je treba kontrolirat 100 kil manj in pri pospeševanju iz ovinka je treba premaknit 100 kil manj. Če je večina te teže nevzmetene (predvsem v obliki tistih ogromnih kromiranih platišč, ki jih nekateri tlačijo na svoja vozila), bo ta razlika še veliko bolj očitna. Nima pa teža nekega neposrednega vpliva na oprijem vozila v ovinku.

Mate je napisal/-a:Ce das utez v pralni stroj naredis enako(ker se premakne ob eno steno bobna), kot ce das utez na sprednji desni blatnik od avtomobila - v obeh primerih nekaj zelo neugodnega. Ce pa das utez na sredino bobna (jo pac nekako fiksiras) pa je enako, kot ce se avtu poveca masa.

Sirina in visina profila gume vpliva na voznjo - samo osnove fizike tega ne pokazejo nazorno, ker sila lepenja ali trenja ni odvisna od povrsine. S sirso gumo se spremeni koeficient lepenja ali trenja, vzrok temu pa je guma sama - je mehka in se ob stiku s podlago deformira - ta vrsta deformacije je dobra. Ce je guma nizja se v ovinku manj krivi (ta vrsta deformacije pa ni dobra) in je obremenitev bolje razporejena po celotni sticni povrsini.

Zelo tezko je takole govort kaj je vzrok cemu, ker je dejavnikov enostavno velik prevec, da bi lahko vse uposteval in prsli to tocnega rezultata.

Samo dodatek: če ima guma prenizek presek je to že negativno za obnašanje avtomobila in lahko pod močnimi obremenitvami vodi celo do uhajanja zraka. Na standardnih dimenzijah današnjih koles (recimo 205/55 ZR16) je optimalna velikost platišča 17 palcev. Pri nekaterih športnih avtomobilih celo 18, vendar je za večino vozil to preveč. Vzrok zato je tudi v "stranici" gume, ki se obnaša kot mini vzmetenje. Velikost 45 mm se je pokazala za bližino optimuma, prav tako pa je treba upoštevat še večjo težo litih platišč večjega premera in večjo težo na zunanjem robu kolesa, saj je pri nizkopresečnih gumah stranica močno ojačana in st em tudi težja. Razen za izgled zelo nizek presek ne služi ničemur.