Sedem Darsovih milijonov za vzdrževanje avtocest
Povprečna zima "pobere" pet milijonov
4. april 2013 ob 09:09
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Razmeroma dolga zima je prinesla tudi višje stroške vzdrževanja cest in avtocest. Dars je v sezoni 2012/2013 te stroške ocenil na sedem milijonov evrov.

Omenjenih sedem milijonov evrov stroškov zajema skupne stroške, torej material (sol, kalcijev klorid) in delo. Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) ob tem pojasnjujejo, da je poraba soli letos znašala okoli 48.000 ton, poraba kalcijevega klorida pa okrog 1,5 milijona litrov.

Rekordna sezona 2009/2010
Doslej je bila po porabi materiala rekordna sezona 2009/2010, ko je poraba znašala 45.000 ton soli. V lanski sezoni je poraba znašala 16.000 ton, leto prej 26.000 ton, v sezoni 2008/2009 pa 28.000 ton, so pojasnili na Darsu.

Precejšnje nihanje temperatur
Sicer pa zima in pomladansko obdobje predstavljata čas, ko se lahko poveča število poškodb na cestišču. Letošnja zima je bila razmeroma dolga, ni pa bilo veliko nihanj temperatur, recimo med -10 in +10 stopinjami Celzija, kar je za nastanek poškodb še posebej ugodno.

Dodatno se poškodbe lahko povečajo predvsem na mestih, kjer je bila zgornja asfaltna plast že delno poškodovana in je bil zaradi tega omogočen dostop vode in solnice do nosilnih asfaltnih in tamponskih slojev.

Dars samo zaradi posledic zime na avtocestah v letošnjem letu ne predvideva večjih dodatnih obnovitvenih del, se pa lahko poveča obseg manjših lokalnih sanacij (krpanje). Po koncu zimske službe se opravijo pregledi in na njihovi podlagi je lahko podana ocena poškodb, so še pojasnili v družbi.

Al. Ma.

Ivan36 je napisal/-a:

Dodatno se poškodbe lahko povečajo predvsem na mestih, kjer je bila zgornja asfaltna plast že delno poškodovana in je bil zaradi tega omogočen dostop vode in solnice do nosilnih asfaltnih in tamponskih slojev.

Dars samo zaradi posledic zime na avtocestah v letošnjem letu ne predvideva večjih dodatnih obnovitvenih del, se pa lahko poveča obseg manjših lokalnih sanacij (krpanje). Po koncu zimske službe se opravijo pregledi in na njihovi podlagi je lahko podana ocena poškodb, so še pojasnili v družbi.

Energetik81 je napisal/-a:Saj vemo, kako zgleda to krpanje - delavc z lopato na tovornjačku z asfaltom, v luknjo vrže asflat in malo potepta z nogo.

BoneS je napisal/-a:Taksn nacin krpanja je zacasna varianta-krpanje s hladno asfaltno maso. Pri slabem vremenu, nizkim temperatruram je to vseeno boljse kot nic.

Energetik81 je napisal/-a:

BoneS je napisal/-a:Taksn nacin krpanja je zacasna varianta-krpanje s hladno asfaltno maso. Pri slabem vremenu, nizkim temperatruram je to vseeno boljse kot nic.

Je res, ampak problem je, da potem ta varianta kar ostane - do naslednje zime, ko vse skupaj spet ven vrže.
Madonca 1mio registriranih osebnih vozil, 80€ cestnina = 80mio €. In za to dobimo par žakljev hladne asfaltne mase...

Stroji na primorki in gorenjki ves mesec.

Prva obnovitvena dela po prvomajskih praznikih. Večji posegi predvideni na primorski in gorenjski avtocesti ter pred mejnim prehodom Šentilj.
Irma Hus / Ljubljana 4. 4. 2013, 10:15

"Nobena zapora zaradi obnovitvenih del ne bo 'ekstremno dolga' oz. večmesečna," pravi Marjan Koler, tiskovni predstavnik Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Od trideset do 45-dnevne zapore je po njegovih besedah pričakovati na odsekih Divačaj–Kozina, Šentiljj–Pesnica in Kranj vzhod–Brnik.
Dars bo letos obnavljal 6,7 km vozišča na primorski avtocesti med Kozino in Divačo v smeri Ljubljane. Nasprotna smer je bila obnovljena v letu 2010. Med predvidenemi večjimi posegi so tudi obnova 2 km vozišča na odseku Šentilj–Pesnica, pri čemer bodo izvedli tudi delno obnovo dveh mostov, ter obnova 2,8 km vozišča in sanacija sredinskega stika podvoza na odseku Kranj vzhod–Brnik v smeri Ljubljane. V obnovo je vključena tudi preplastitev priključka v dolžini nekaj več kot 2 km do regionalne ceste, ki brniško letališče povezuje z Ljubljano.
Prva dela po prvomajskih
Natančni datumi začetka del niso znani in so odvisni predvsem od vremenskih razmer. "V tem hipu lahko napovemo predviden začetek obnove vozišča na odseku Divačaj–Kozina ter v predoru Karavanke, in sicer predvidoma po prvomajskih praznikih," pojasnjuje Koler.
Ker zaradi tektonske prelomnice na posameznih lokacijah prihaja do stiskanja predorske cevi, kar se odraža v deformacijah vozišča v predoru in iztiskanju bitumenske zalivke na oboku, bodo v Karavankah sanirali talni obok.
Tudi obnova elektrostrojne opreme
Poleg še nekaj manjših posegov na voziščih Dars načrtuje obnovo elektrostrojne opreme in inteligentnih transportnih sistemov (ITS), pri čemer glavnino predstavljajo dela v Karavankah (videonadzorna in detekcijska oprema, nadgradnja sistema prezračevanja) ter v predorih Ločica in Jasovnik na štajerski avtocesti (nadgradnja elektrostrojne opreme).

BoneS je napisal/-a:Taksn nacin krpanja je zacasna varianta-krpanje s hladno asfaltno maso. Pri slabem vremenu, nizkim temperatruram je to vseeno boljse kot nic.

cruiser1 je napisal/-a:

BoneS je napisal/-a:Taksn nacin krpanja je zacasna varianta-krpanje s hladno asfaltno maso. Pri slabem vremenu, nizkim temperatruram je to vseeno boljse kot nic.

Ne šali se, ker mi ni do smeha. Dotična luknja, ki sem jo omenjal je na Tržaški c. v Ljubljani in je ena redkiih od vseh 38tih na tej cesti, ki so jo kakor sanirali. Eno uro nazaj sem se ravno peljal skozi omenjeno križišče in luknja je zopet tam kjer je bila, ni sledu o flikanju! Bolje, da pustijo pri miru in denar raje za jahte in ostalo preseravanje zapravijo, bosanca pa domov pošljejo.

BoneS je napisal/-a:

cruiser1 je napisal/-a:

BoneS je napisal/-a:Taksn nacin krpanja je zacasna varianta-krpanje s hladno asfaltno maso. Pri slabem vremenu, nizkim temperatruram je to vseeno boljse kot nic.

Ne šali se, ker mi ni do smeha. Dotična luknja, ki sem jo omenjal je na Tržaški c. v Ljubljani in je ena redkiih od vseh 38tih na tej cesti, ki so jo kakor sanirali. Eno uro nazaj sem se ravno peljal skozi omenjeno križišče in luknja je zopet tam kjer je bila, ni sledu o flikanju! Bolje, da pustijo pri miru in denar raje za jahte in ostalo preseravanje zapravijo, bosanca pa domov pošljejo.

Ti verjamem.

Ce niso scistil robov, luknje oblikoval v 4 kotnik, spravl vode ven, pol verjamem, da je za en drek narejen. To se pa dogaja na 80% cestnih podjetjih, da so pregledniki salabajzerji.

cruiser1 je napisal/-a:

BoneS je napisal/-a:Taksn nacin krpanja je zacasna varianta-krpanje s hladno asfaltno maso. Pri slabem vremenu, nizkim temperatruram je to vseeno boljse kot nic.

Ne šali se, ker mi ni do smeha. Dotična luknja, ki sem jo omenjal je na Tržaški c. v Ljubljani in je ena redkiih od vseh 38tih na tej cesti, ki so jo kakor sanirali. Eno uro nazaj sem se ravno peljal skozi omenjeno križišče in luknja je zopet tam kjer je bila, ni sledu o flikanju! Bolje, da pustijo pri miru in denar raje za jahte in ostalo preseravanje zapravijo, bosanca pa domov pošljejo.

Ivan36 je napisal/-a:Mam pa dobro novico tisto udarno jamo so DANES zaflikal ! Tisto pri Pokopališki od spodaj gor stara PP semafor Zaloška

Plačujemo za boljše ceste, ki jih ni
Vsako leto vsak lastnik vozila ob podaljšanju registracije državi plača posebno dajatev za prometno infrastrukturo. A od te dajatve v zadnjih nekaj letih vse do lani ni šlo za vzdrževanje cest nič, zato je cestna infrastruktura nezadržno propadala. Rešitev morda na bencinskih črpalkah.

Direkcija za ceste opozarja, da je trenutna ureditev financiranja vzdrževanja državnih cest neustrezna. Letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu so po zakonu o letnih dajatvah za uporabo vozil v cestnem prometu prihodek države, kar pomeni, da gredo vsa sredstva v državni proračun in se ne odvajajo posebej na račun upravljalca cest izključno z namenom vlaganj v ceste.

Prijavite se za tekmovanje Varen in varčen voznik z bogatim nagradnim skladom.
Na pomoč bencinski cent?

Zaradi stanja cestnega omrežja si direkcija za ceste prizadeva za pridobitev stalnega namenskega vira iz bencinskega centa, saj je zdajšnja ureditev financiranja po njihovem mnenju neustrezna.

Od aprila 2010 do junija 2012 pa so bila vsa sredstva, zbrana s to dajatvijo, namenjena vlaganjem v železniško infrastrukturo, saj je to določal zakon o zagotavljanju sredstev za naložbe v javno železniško infrastrukturo. Šele z lanskim junijem, ko je stopil v veljavo zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo, je direkcija za ceste dobila možnost, da pridobi del sredstev, zbranih z letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu. Sicer so ta sredstva namenjena infrastrukturi kot celoti (ceste, železnice, letališča, pristanišča), kako so dejansko razporejena, pa se določi ob vsakokratnem sprejemu državnega proračuna.
Lani se je tako iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu v proračun steklo približno 108 milijonov evrov, od tega pa je direkcija za ceste za vlaganja v cestno infrastrukturo prejela približno tretjino teh sredstev, okoli 33,8 milijona evrov. Preostalo je znova šlo v tire.

Na direkciji kot skrajno nesprejemljivo ocenjujejo dejstvo, da so bila v preteklosti namenska sredstva, zbrana za vlaganje v ceste, povsem preusmerjena na železnice. S tem je bil, tako na direkciji, povzročen triletni izpad prihodka, ki ima danes za posledico propadanje in slabšanje lastnosti voziščnih konstrukcij na pretežnem delu cest v upravljanju direkcije.

"To občutijo prav vsi uporabniki državnih cest, s katerimi upravlja Direkcija RS za ceste," so poudarili na direkciji in pojasnili, da je v letošnjem proračunu za redno vzdrževanje namenjenega nekaj več denarja, in sicer 56,9 milijona evrov.

V Sloveniji ceste krpamo in saniramo, vzroki za slabo stanje cest pa ostajajo. Slovenski asfalterji pristojnim očitajo, da v določenih primerih absolutno varčujejo in da delajo le minimalno – toliko da zagotavljajo prevoznost.

Letos so se obnovitvena dela šele začela. Pripravili so operativne načrte, dela pa se trenutno izvajajo na okoli 300 kilometrih državnih cest. "V slabem stanju je kar 3000 kilometrov cest. Če bi hoteli te obnoviti v 15 letih, bi morala država zagotoviti od 250 do 300 milijonov evrov. Naš letni proračun za ceste znaša 155 milijonov evrov," je še dejal in za primerjavo dodal, da Nizozemci za ceste odštejejo kar 5 milijard evrov.