Lejte šele tega norca! Dokler se ne zaletiš v kak drug avto, po možnosti z otroci ali nunami, do tedaj res ni problem
http://www.youtube.com/watch?v=cpQmz0qQ ... re=relatedResnično ne razumem, zakaj ni drugačne hitrostne omejitve, ko sneži npr. pol manj od običajne. 65km/h je neka hitrost ki jo skoraj vsakdo zmore varno odpeljati po avtocesti. To bi definitivno zmanjšalo morijo po slovenskih cestah.
Tako vožnjo, ki je v posnetku, pa bi kaznoval z 2.000€ kazni in tromesečnim odvzemom vozniške! Za vas ne vem, jaz se vozim kolikor se počutim varno. Res je, da ne kampiram na levem pasu, ampak se vozim tam, kjer je manj snega ozr. je bolj zvožen. Da bom pa zaradi enega takega divjaka rinil v cel sneg pa malo morgen. Bo pred mano naredil kakšno neumnost, potem bo šele sranje. Blendanja in vožnje za ritjo ne šmirglam. Če je kdo tako vznemirjen, da mora bliskati pa trobiti pa vse nas ogrožati, je bolje za vse ostale, da ga ni za volanom. Takim jaz pravim sociopat, ker mu je vseeno za vse. Kaj pa če mi skoči snežna lisica pred avto, pa moram zavirati, kaj pa potem? Na to pa divjaki ne mislijo.
Jaz bi dal vse pozapreti ali pa v sočo gledat posledice prometnih nesreč, pa bi videli kdo bi še divjal po naših cestah....kreteni!
OK...zdej pa resno.
Levi pas je za prehitevanje. Desni pas je za vožnjo. Za kampiranje pa je avtokamp.
Koliko je omejitev in ali se udeleženci v prometu tega držijo je njihova stvar.
Naša stvar pa je da ne seremo drugim po glavi in se čimbolj držimo voznega pasa, ne glede na hitrost.
Ja, tudi 3sekundni skok v 50metrsko luknjo med kamioni je (verjeli ali ne) dovolj, da spustimo hitrejšega predse, sploh če ta to željo nakaže z levim smernikom.
Temu se reče KULTURA in si v tujini lahko ogledate kako to v praksi poteka. Nič ne boli, poskusite sami.
Prav tako je kulturno, da se ne lepimo na rit spredaj vozečemu, sploh v gneči, ne izsiljujemo prednosti in se opravičimo, če smo naredili kakšno neumnost.
Vožnja pol na enem in pol na drugem pasu ostalim voznikom potrdi, da imamo psihične težave.
Radi bi bili kulturni in se umaknili na desno za tri sekunde, a nam ego tega ne dopušča in trpi v agoniji, če je kdo hitrejši od nas (pa še tiča ima verjetno večjega, prasec).
Priporočam, da take notranje dileme rešujete pri psihologu, na avtocesti pa spremljate promet okoli sebe in precenite, kdaj situacija od vas terja kaskadersko zaviranje pred kesonom šleperja, kdaj pa le nežen popravek smeri "desno-levo", celo brez spuščanja pedalke za plin ozr. izklapljanja tempomata.
Do sedaj sem se hitrejšemu še vedno umaknil na vozni pas in mu z levim smerokazom nakazal, da naj se podviza mimo, da ne bom rabil zavirati na 90km/h.
Ta vratolomna gverilska taktika se je do sedaj praktično brez izjeme izkazala za uspešno, zadaj vozeči je s polnim plinom odpeljal mimo, jaz pa sem se z enako hitrostjo vrnil na prehitevalni pas ter brez težav obvozil kamion.
Če povzamem, kar sem želel povedati :
Na cesti ne ovirajmo niti hitrejših niti počasnejših od sebe. To pa dosežemo le z visoko stopnjo zavedanja ozr. opazovanja okolice (360 stopinjske).
Torej, oči na peclje za "divjaki" in "mečkači", prvim se umaknemo, druge prehitimo.
Predvsem pa brez heroizma in šerifovstva, da se ne bo končalo s kakšnim krvavim nosom.
Se pa strinjam z ljuvanom, motoristi to problematiko bolj intimno poznajo. Ego pokvečenega slabiča (po dr.Ruglju) je zajebana stvar.