protonika je napisal/-a:Eh jaz ne vem, kaj je pri nas s temi avti tak halo - po mojem zato, ker se večina družin krepko zakreditira in živi od suhega kruha in vode, da lahko odplača voz, večji od sosedovega, in ga potem seveda tudi po 200.000 km hoče prodati kot novega.... Avto se pri nas pač smatra za življenjski projekt, ne pa za nekoliko dražji pripomoček, ki se z uporabo pač obrabi.
Drugi šibki člen v tej verigi so mehanikarji, ki jim ljudje prav tako ne zaupajo pretirano in veliko ljudi ima še vedno predsodek, da ti tudi na pooblaščenem servisu avto popravijo "po domače" in ti uvalijo kakšen rabljen del tik pred izdihom.
Zadnjič sem na googlu iskala mnenja lastnikov hond shuttle in je nekdo kupil primerek, ki je imel na števcu 290.000 km, ne da bi trenil z očmi. Mislim, da pri nas to sploh ni izvedljivo, ker bi te vsak razglasil za kapitalnega norca, če bi kupil avto s takimi km. In avto je še naprej servisiral na pooblaščenih servisih (navedel je tudi ceno rednega servisa in ceno malo zahtevnejšega rednega servisa). V državah, kjer 200.000 prevozijo v nekaj letih, to ni številka, ob kateri kupcu zaledeni kri, pri nas toliko km nekateri ne naredijo v vsem svojem življenju.
Najhujše pri vsem tem se mi zdi, da je avto pač resna zadeva, ki te lahko stane življenja zaradi enega pokvarjenega človeka, ki ne more prenesti, da bi avto po osmih letih prodal za sto jurjev manj, kot si je zapičil v glavo, oziroma zaradi pokvarjenih preprodajalcev, ki nam samo olajšajo to delo in avto priredijo tako, da gre kljub vsemu v promet. In če teh sto jurjev razlike porazdelite na leta lastništva, je to pravzaprav manjši znesek, kot ga je lastnik prihranil, ker je avto servisiral bolj tako tako.
Ta primer, s katerim se je debata pravzaprav začela, se mi vseeno zdi svinjarija. Razbitino bo navsezadnje kupil neki mehanik, jo popravil in iz nje "naredil" navaden rabljen avto. Novi lastnik mu bo pa šel toliko na roke, da bo v pogodbo napisal normalno ceno za nerazbit avto, tako da iz nje ne bo razvidno, da je šlo za karambolirano vozilo.
Amen.
Seveda moram priznati, da sem jaz popolnoma ista - v oglasih je en avto, ki mi je zelo zelo všeč, ampak ima čez 200.000 km. In ustrezno nižjo ceno v primerjavi z drugimi. Ampak sem ga skenslala. A nisem smotana?
Glede teh 200.000 km - največja dilema je v realnosti - če je resničen in je avto na kratko OK (vzdrževan, nekaramboliran ... ) za boljše, zanesljivejše znamke ni noben problem še 100, 200.000 km naredit (HONDA - je ena izmed njih in lahko ji "slepo" zaupaš), če ni resničen in jih je v bistvu mnogo več znajo nastati večji stroški, ki pri starejšem vozilu pomenijo dodatne, nikakor zanemarljive stroške
Glede "nakupnih navad v SLO" - treba je upoštevati SLO "karakter" in dejstvo, da imamo razmeroma malo časa (gled na ostala, pomembnejša EU tržišča) razvito avtomobilsko tržišče - počasi se bomo že navadili, da avto ni noben luksuz ali predmet s katerim se postavljaš pred sosedi, ampak zgolj prevozno sredstvo, ki poleg vsega v najboljšem primeru in z stroški, ki se jim ni moč izogniti (registracija, servis ... ) povprečnemu SLO lastniku letno "požre" vsaj eno mesečno plačo. Na drugi strani imaš lastnike, ki v avtomobil zgolj z zgoraj omenjenimi "minimalnimi" stroški v avto "zmečejo" okrog milijon tolarjev. Ironija je v tem, da slednji omenjeni milijonček veliko lažje prebolijo kot navaden smrtnik dobrih 100 tisočakov
Glede mehanikov - strah je več kot upravičen in zato mnogi bolj zaupajo mehaniku, ki ga poznajo, kot pa pooblaščenemu servisu. Glede na odnos določenih serviserjev, ki imajo stranke zgolj za neumne molzne krave sploh ni čudno.
LP