tristan01 je napisal/-a:

Maso je napisal/-a:Če imaš v nogo vgrajen ABS, zavorna pot z blokiranimi kolesi je pač daljša od tiste z ABSom.

Tale trditev pa ne bo držala. Zavorna pot s popolnoma blokiranimi kolesi je najkrajša možna pot ustavljanja. Na cesti je nezaželjena ker prinaša s sabo cel kup neprijetnih posledic. Kot je verjetno vsem jasno takrat voznik nima več nadzora nad vozilo. Druga prav tako neprijetna lastnost pa je uničevanje gum. Ustavljanje z blokiranimi kolesi pri večjih hitrostih (izven mesta ali celo na AC) že po enem takem početju močno poškoduje ali celo uniči gume. Na mestu stika med gumu in cestiščem pride do tako velikega trenja, da gumo na tisti točki dobesedno zažge (dim ispod zavrtih koles) če je zavorna pot dovolj dolga pa gumo tudi obrabi da nadaljnja vožnja skoraj ni več mogoča. Guma na tistem mestu ni več okrogla temveč ravna, kar povzroča tresljaje med vožnjo.

LP Tristan01

ko blokirajo kolesa po mokrem avto "pospeši", namreč se zaviranje toliko zmanjša da dobi voznik občutek, da je avto začel pospeševat namesto zavirat

očitno tu marsikomu ni jasno,kaj je point ABS-a.

zavorna pot z njim je v večini primerov enako dolga kot brez (minimalne razlike na različnih podlagah),bistveno pa je da je avto med polnim zaviranjem še vedno vodljiv.

pa da ne boste še kake tople vode izumli tle slučajno

tristan01 je napisal/-a:lesi je najkrajša možna pot ustavljanja. Na cesti je nezaželjena ker prinaša s sabo cel kup neprijetnih posledic. Kot je verjetno vsem jasno takrat voznik nima več nadzora nad vozilo. Druga prav tako neprijetna lastnost pa je uničevanje gum. Ustavljanje z blokiranimi kolesi pri večjih hitrostih (izven mesta ali celo na AC) že po enem takem početju močno poškoduje ali celo uniči gume. Na mestu stika med

Takšna situacija se je meni zgodila na poligonu na Vranskem. Tista vaja, ko se z inštruktorjem voziš vzporedno in on kr na enkrat zapremza. To je bilo pri hitrosti malo pod 130 km/h. Priznam, da sploh nisem gledal po armaturki, če mi gori katera izmed lučk. In ko sem na polno zapremzal mi ABS ni deloval, imel sem navadne premze. Posledica, popolnoma uničene gume. Na tistem mestu, ko je bil stik z asfaltom so bile dejansko zradirane, brez profila skoraj. In ko sem se potem vračal domov po avtocesti je tak rukalo v avtu pa ko sem se ustavljal se je slišalo kot, da bi pristajal helikoptor.
Tisto so bile Sava Eskimo, pol pa sem jih menjal z uniroyalkami rainexpert. Razlika je več kot očitna
Glede ABS-a pa se mi je ravno takrat pokvarilo stop stikalo za premz luči.

tristan01 je napisal/-a:Tale trditev pa ne bo držala. Zavorna pot s popolnoma blokiranimi kolesi je najkrajša možna pot ustavljanja.

Čas bi bil, da si malo osvežimo osnovnošolsko znanje fizike, še posebej, ko gre za suho cesto.

Obstajata sila lepenja (Fl, maksimalna sila, tik preden telo iz relativnega(1) mirovanja preide v gibanje) in sila trenja (Ft). Na trdni podlagi vedno velja, da je Fl >= Ft. Drseče kolo je torej manj učinkovito zaviralo, kot kolo, ki ravno še ne zdrsi. Posledično bi bilo na trdni podlagi idealno, da zavore delujejo še ravno toliko, da se kolo še vrti, a da ne zdrsne(2).

Tehnično je to malone nemogoče izvesti, zato ABS deluje tako, da zazna zdrs (torej kolo že zdrsne) in potem popusti zavore samo toliko, da se kolo spet začne vrteti. V času zdrsa deluje Ft (torej enako, kot če bi kolo na splošno drselo), slabost ABS pa je tisto "popuščanje", ki lahko pomeni razliko, ki se izkaže kot "podaljševanje", še posebej tam, kjer je Fl le malo večja od Ft (led, akvaplaning) in zato ne pokrije razlike zaradi tehnične izvedbe ABS.

Na dolžino zaviranja z ABS vpliva potem tudi morebitno manevriranje (ob bočnih silah se tudi rezultanta, ki deluje na gumo, poveča in posledično prej sproži popuščanje ABS, kar se pri blokiranih kolesih seveda ne dogaja), pa neidealnosti podlage in pnevmatik (ukrivljanje, neravnine). Nenazadnje morda vpliva tudi dejstvo, da lahko gumi masa pri zelo visoki temperaturi (trenje brez ABS) postane neke vrste lepilo (ali pa morda celo mazivo, tu pa res ne vem).

---
(1) Relativno glede na sosednjo ploskev. Malo več na http://www.p-ng.si/~arcon/fizika/okolje ... Trenja.pdf
(2) Pri snegu je stvar nekoliko drugačna, saj v tem primeru gre ob blokadi koles (zaviranju brez ABS) tudi za narivanje snega in s tem ustvarjanje klina, ki seveda vpliva na povečanje sile trenja.

Na varni vožnji učijo, da moraš bremzat z pritisnjeno sklopko, pa skor vse kar smo delal si moral imeti pohojeno sklopko. In sm reku tipu da je to slabš, naj se proba pelat po makadamu v leru, pa bo vidu, pa da avto mora biti skos v prestavi glede stabilnosti. No na koncu smo vsi mogl najprej sklopko pa bremzat pa oviro obvit... uglavnem nevem zakaj učit folk nekej kar jih bo ubilo

Če bremzaš v sili nima veze al maš stisnjeno sklopko ali ne, sodobne bremze so sposobne v vsakem primeru blokirati kolo, pa če je gor pripeta še mašina ali ne. Skupaj z ABS so torej vsa 4 kolesa na meji zdrsa (kar omogoča maksimalen učinek zaviranja), pa če stisneš sklopko ali ne.

Sklopko je smiselno stisniti šele potem, ko pri zaviranju padej vrtljaji nekje na 1000. Pač toliko da ti motor več ne ovira zaviranja, oziroma da ti ne ugasne.
Ampak ko je sila je sila - takrat ti tega ni treba upoštevati, ker je pomembneje preprečiti najhujše.

Glede zaviranja z motorjem - vgrajeval se je sistem MSR - no sedaj je združen v ESPju.

http://www.volkswagen.com/vwcms/master_ ... index.html

tristan01 je napisal/-a:

Maso je napisal/-a:Če imaš v nogo vgrajen ABS, zavorna pot z blokiranimi kolesi je pač daljša od tiste z ABSom.

Tale trditev pa ne bo držala. Zavorna pot s popolnoma blokiranimi kolesi je najkrajša možna pot ustavljanja. Na cesti je nezaželjena ker prinaša s sabo cel kup neprijetnih posledic. Kot je verjetno vsem jasno takrat voznik nima več nadzora nad vozilo. Druga prav tako neprijetna lastnost pa je uničevanje gum. Ustavljanje z blokiranimi kolesi pri večjih hitrostih (izven mesta ali celo na AC) že po enem takem početju močno poškoduje ali celo uniči gume. Na mestu stika med gumu in cestiščem pride do tako velikega trenja, da gumo na tisti točki dobesedno zažge (dim ispod zavrtih koles) če je zavorna pot dovolj dolga pa gumo tudi obrabi da nadaljnja vožnja skoraj ni več mogoča. Guma na tistem mestu ni več okrogla temveč ravna, kar povzroča tresljaje med vožnjo.

LP Tristan01

Nevem od kot to, ampak iz sterilne fizike nebo držalo ker je koeficient trenja manjši kot koeficinet lepenja, torej se avto torej na meji makismalnega lepenja prej ustavi, ker lahko zavira z večjo silo.
Je že eden pred mano tole napisal, pa niste potem nič skočili v zrak Torej pričakujem neke ardumente v tej smeri

Imaš prav, finta je samo, da je na suhem asfaltu koeficient lepenja skor enak koef. trenja. Zato je mogoče na suhem krajša pot z blokiranimi, kot pa da vmes popuščaš, ker s popuščanjem izgubljaš zavorno pot. Prav tako pri grdem teren, kjer se pri blokiranju pred kolesi nabira material (zemlja, sneg) in dodatno zavira.
Seveda to za moker asfalt nikakor ne drži.

Tudi jaz se v največji meri poslužujem zaviranja z motorjem, kajti ne vidim razloga, da bi imel v npr. 5. prestavi in tiščal stopalko za zavore v poden. Včasih, ko smo šli kam s sošolci je bilo "moderno" da ko greš v dolino "vržeš v ler pa bremzaš", ampak sem se te "navade" kar izognil. Sem tudi že doživel situacijo, ko sem zaviral z motorjem, in, kot je nekdo na forumu že zapisal, voznik za mano ni bil pozoren da se hitrost mojega vozila (počasi) zmanjšuje. Sicer ni bilo neke "krize" in nevarne situacije a vseeno.


Drugače pa, če koga zanima glede pomožnih zavor na tovornih vozilih - uporabljajo je RETARDERJI, ki zavirajo s pomočjo olja, elektromagnetne TELME, ki so poleg retarderjev najbolj razđirjene, INTARDERJI, ki zavirajo s pomočjo zraka in PRITARDERJI oz. AQUATARDERJI, ki zavirajo s pomočjo tekočine (vode). Aquatarderji do dokaj svež način pomožnega zaviranja pri tovornih vozilih, in so, kakor vem še bolj v razvoju.

Zna kdo obrazložiti zakaj pri zaviranju z motorjem (se pravi vožnja po klancu navzdol + noga dol z gasa) še vedno slišimo motor? Ni mi logično da slišimo "eksplozije" v motorju, če v njega menda ne steče niti kapljica goriva???

Če odpreš pokrov motorja slišiš eksplozije ali slišiš rožlanje zobnikov, črpalke, jermenov, vbrizgalnih šob itd.? Ko motor obratuje se slišijo "vsi" deli, eksplozija je tista katera se ne sliši. Govorim o delovanju v prostem teku...

DJ-DUST je napisal/-a:Če odpreš pokrov motorja slišiš eksplozije ali slišiš rožlanje zobnikov, črpalke, jermenov, vbrizgalnih šob itd.? Ko motor obratuje se slišijo "vsi" deli, eksplozija je tista katera se ne sliši. Govorim o delovanju v prostem teku...

Saj a ni logično da se same eksplozije goriva v valju ne sliši?
Kar slišiš (poleg omenjenih vrtenj itd mseh mehanskih delov v on okoli motorja), je šele dogajanje v naslednjem taktu, se pravi izpuh plinov iz valja. To se pa dogaja tudi med vožnjo po klancu navzdol, ko ni nič goriva zraven - vsakič ko se odpre izpušni ventil, butne ven zrak, ki je bil prej stisnjen..

A je to normalno, da ko prestavljaš brez gasa, recimo po klancu navzdol, da ob prestavljanju pokaže za sekundo dve porabo recimo 0,3-0,5L?

sonic je napisal/-a:

DJ-DUST je napisal/-a:Če odpreš pokrov motorja slišiš eksplozije ali slišiš rožlanje zobnikov, črpalke, jermenov, vbrizgalnih šob itd.? Ko motor obratuje se slišijo "vsi" deli, eksplozija je tista katera se ne sliši. Govorim o delovanju v prostem teku...

Saj a ni logično da se same eksplozije goriva v valju ne sliši?
Kar slišiš (poleg omenjenih vrtenj itd mseh mehanskih delov v on okoli motorja), je šele dogajanje v naslednjem taktu, se pravi izpuh plinov iz valja. To se pa dogaja tudi med vožnjo po klancu navzdol, ko ni nič goriva zraven - vsakič ko se odpre izpušni ventil, butne ven zrak, ki je bil prej stisnjen..

To sem hotel povedat, mogoče sem čudno napisal...

Ja, možno je da ti pokaže porabo 0,5l.

Najbrž takrat ko ti stisneš sklopko da bi prestavil (motor doda gorivo da ne crkne). In ker večina prikazovalnikov prikazuje z rahlo zamudo, vidiš to malenkost kasneje.

Tonkobalonko je napisal/-a:Zna kdo obrazložiti zakaj pri zaviranju z motorjem (se pravi vožnja po klancu navzdol + noga dol z gasa) še vedno slišimo motor? Ni mi logično da slišimo "eksplozije" v motorju, če v njega menda ne steče niti kapljica goriva???

zaradi podtlaka vbrizg začne delovati če pohodiš gas,oziroma ko padejo obrati do štandgasa.

bila je že debata o tem,mislim da na strojnik.si. Tip je vezal LED diode na delovanje injektorjev,in se je lepo videlo kdaj prihaja do vbrizga,in kdaj ga popolnoma izklopi (npr. ko ga pohodiš,in spustiš gas,je brez vbrizga do obratov za prosti tek; pri zaviranju z motorjem,...)
imam nekje ta filmček,bom probal najdt .