ALIEn3001 je napisal/-a:cordo je napisal/-a:ALIEn3001 je napisal/-a:Tako da marže na računalniško opremo so od 100% dalje.
Hja, najbolj prodajani prenosnik v BigBangu ima 7% RVC, samo za tvojo informacijo.
Itak imajo vsi trgovci nabavno ceno 100 enot, prodajno ceno 200 enot in tako skromno živijo od 3% marže.
Sem ti dal čisto točen podatek. Je pa res, da je to pač za računalnike, kjer so tipično najmanjše marže dandanes.
O najmanjših maržah bi se dalo debatirati. Recimo v naftnem poslu država administrativno doloža zaslužke. Maneverski prostor za popuste je tam še manjši. cca 60 EUR za tono (cca 1200l) od administrativnega zaslužka je treba odbiti še stroške obratovanja servisa in stroške za zaposlene. Koliko od posameznega polnjenja rezervoarja zasluži BS je upam da vsem jasno.
V beli tehniki se marže prodajalcev sučejo med 20 in 30 procenti odvisno od blagovne znamke in aparata (zopet razlika med nabavno in prodajno ceno), akustika je nekje med računalniki slabih 10%, pa vse do 20%.....
V pohištvenem poslu, npr kuhinje so marže blizu 50% prodajne cene, vendar je treba vedeti, da so tudi popusti enormni (danes na kuhinjo ponujajo vsi 30% do 40% popusta) in brezplačno montažo (delo v vrednosti cca 5-10% vrednosti kuhinje) v primeru manjših reklamacij pa dober trgovec prevzame še strošek reklamacije, ki ni vedno upravičena nepravilne mere prostora, napake s strani priprave za montažo...
In potem kupci sanjajo o popustih vsaj 25%, brezplačni dostavi na dom, montaži.. V takem primeru je za trgovce najbolje da zaprejo, saj ne pokrijejo niti stroškov obratovanja in plač. Če kdo misli da so trgovci res takšni gospodje in da se kar valjajo v denarju predlagam da na svoji koži poskusi kako trd kruh je delo prodaja.
Drži pa tudi druga plat zgodbe, ki jo je nekdo pred mano že omenil. V Sloveniji je žal postala prodaja necenjen posel ki ga opravlja najcenejša delovna sila - študenti. V takšnih prodajalnah ne moreš pričakovati nobene dodane vrednosti s strani prodajalca, ki bi jo kupec cenil. Nakupovanje postane definitivno nočna mora vsakega kupca. Dokler govorimo o prodaji prehranskih artiklov ki jih kupec s police zloži v voziček in odpelje na blagajno je povsem vseeno kdo je zaposlen v prodajalni - študent, Mujo ki ne zna niti treh besed slovensko ali celo opica - vse lahko zdresiraš da zlagajo blago na police. Pri prodaji dobrin, kjer kupci rabijo nasvet/pomoč prodajalca pa je potrebno ogromno znanja in občutka za odnose z ljudmi. Žal 80% slovenskih trgovcev tega ne obvlada. Še prevečkrat sem srečal prodajalke v prodajalni z oblačili brez smisla za modo, izbiro oblačil ki pristaja mojemu tipu postave - ponavadi vse kot goske kimajo kako mi paše kar pomerim (dražje je bolj hvalijo). Tudi v marsikateri tehnični trgovini je podbno. Npr. ko sem pred časom kupoval brivnik, sem v prodajalni vedel več o brivnikih kot prodajalci v vseh trgovinah kjer sem bil. Takšne in podobne primere bi lahko našteval še kar nekaj časa.
Povdariti želim, da v marsikateri prodajalni v Sloveniji kupec dobi občutek kot da ni zaželjen. Torej preostane kupcu odločitev kje kupovati le še na podlagi cene. Takšna logika je pripeljala do propada marsikatere prodajalne, tisti ki so preživeli pa samo životarijo. Zato so nekateri prodajalci že spoznali da mora prodajalec kupcu ponuditi "nekaj več" (beri: prijazen nasmeh, dober nasvet, majhno ugodnost ki je drugje ne dobi - ni mišljeno kot popust...). Opažam pa tudi da je čedalje več kupcev ki te malenkosti znajo ceniti in se ne ozirajo več samo na ceno - dolgoročno to zopet vodi v izenačeno ponudbo med ponudniki in zmerne cene za kupce.
Lp Tristan01
