D.J. je napisal/-a:Jap, imaš prav. Zdej pa to razlož še ostalim zagovornikom BMWja!
? jaz sem takoj za!
RegY je napisal/-a:že že, 280 konjičkov....
čisto razumem tvojo trditev, mnenje inžinerjev, hočejo ponudit avto, ki bo 100% vzdržal napore v svoji življenski dobi, čeprav je lahko ob pravem vzdrževanju ta avto tudi pri večjih obremenitvah še sposoben istega . . . . . vem!
Na kratko:
1979 - Celica Supra debitira z 2.6 litrskim OHC motorjem
1981 - predstavljen 2.8 litrski OHC motor
1982 - druga generacija Celice Supre z 2.8 litrskim DOHC motorjem
- Supra zmaga na Motor Trend "Uvoženi avto leta ´82"
1986 - tretja generacija in prva "prava" Supra z 3.0 litrskim DOHC motorjem
1987 - predstavljena prva Supra Turbo
1993 - predstavijo slavno četrto generacijo Supre
1994 - zmaga na Popular Mechanics "Design and Engineering Awards"
1996 - ukinejo 6-stopenjski ročni menjalnik zaradi ekoloških zahtev
1997 - vrnitev 6-stopenjskega ročnega menjalnika
1998 - tehnologija VVT-i na kalsičnih modelih
1999 - ukinejo proizvodnjo Supre
Prva generacija - MKI (Mark One)
´79 - ´80 = 110 KM
´81 - ´82 = 140 KM
Druga generacija - MKII (Mark Two)
´82 - ´84 = 145 KM
´85 - ´86 = 161 KM
Tretja generacija - MKIII (Mark Three)
´86 - ´92 = 200 KM
= 230 KM (Turbo)
Četrta generacija - MKIV (Mark Four)
´93 - ´98 = 220 KM
= 320 KM (Twin Turbo)
Leta 1979 je Toyota predstavila Celico Supro. Njena oblika je bila na osnovi popularnega Celicinega "liftback"
oblikovanja, z razliko, da je bila daljša in širša. Bil pa je motor, ki je ločil Supro od Celice, saj je za razliko od
Celicinega klasičnega štirivaljnega motorja imela vrstni šestvaljnik, ki je bil prvi Toyotin motor opremljen z električnim
vbrizgom goriva. Rezultat, 110 KM pri 4800 obratih na minuto. Supra je bila takrat na voljo z ročnim in samodejnim
menjalnikom ter 4 diskastimi zavorami. Žal se je karoserija močno nagibala, vzmetenje pa je bilo premehko.
Razen udobnostnih popravkov, kot so usnjeno oblazinjenje in avtomatska klima je Supra ostala nespremenjena
do leta 1981. V tistem letu pa so Supri podarili 2.8 litrski OHC motor, ki je zmogel 140 KM pri 4800 obratih na minuto.
Na voljo je bil z že znanim 4-stopenjskim samodejnim menjalnikom ali ročnim pet-stopenjskim. Kot opcija je bilo
možno dobiti športno vzmetenje.
Leta 1982 je Supra doživela popolno prenovo, vključno z serijo Celice. Sedaj je bila Supra na voljo v dveh izvedbah,
L-Type in Performance. Dobila je tudi nov motor, 2.8 litrski DOHC. Obedve izvedbi sta bili mehanično identični,
razlike so bile v širših gumah, barvi merilnikov in športni notranjosti pri modelu Performance.
Novosti na modelu 1984 so bile omejene na majhne spremembe na motorju z ročnim menjalnikom.
Naslednja velika sprememba je bila v letu 1986, ko so Supri končno podarili lastno osebnost. Nič več v skupini Celice,
je bila Supra opremljena z šestvaljnim vrstnim 3.0 litrskim DOHC motorjem (200 KM) in je tudi obdržala diskaste
zavore in neodvisno vzmetenje svojih predhodnikov. V letu 1987 je Supra dobila Turbo motor (230 KM) ter ABS in tako
postala prvi Toyotin model z ABSom in turbino. Ta letnik Supre je bil na voljo tudi kot Targa - z snemljivo streho. Iz
Japonske so bili nekje uvoženi modeli z 270 KM.
Razen manjših oblikovnih popravkov, se je večja sprememba zgodila leta 1993, ko je Supra vstopila v kraljevi razred
superšportnikov. Nova Supra je bila radikalna sprememba na svoje predhodnice, na voljo pa kot Twin-Turbo ali klasična
izvedba, še zmeraj z šestvalnjim vrstnim 3.0 litrskim motorjem. Turbo je bil na voljo z 6-stopenjskim ročnim menjalnikom
in klasična z 5-stopenjskim ročnim ali 4-stopenjskim samodejnim. Nova Supra je imela veliko delov iz karbonskih vlaken in
zadnji spojler je bil pri Turbo izvedbi (kot opcija) votel. Vse to je bilo namenjeno čimmanjši končni teži. Model Turbo
je bil opevan pri vseh večjih avtomobilskih revijah kot resnični superšportnik. Z 320 konjskimi močmi, je bila Supra
zmožna pospešiti od 0-100 km/h v manj kot petih sekundah ter je imela elektronsko omejeno končno hitrost 250 km/h.
Do leta 1994 je Supra ostala nespremenjena. Naslednja večja sprememba je bila v letu 1996, ko so morali zaradi
ekoloških zahtev umakniti 6-stopenjski ročni menjalnik na Turbo modelu. Tako je bil edini menjalnik na voljo
4-stopnejski samodejni. Ta je vseboval možnost ročnega kot tudi popolno avtomatskega prestavljanja. Majhne novosti
je doživela tudi notranjost in seznam dodatne opreme.
Leta 1997 se je vrnil 6-stopenjski ročni menjalnik, spremenjene so bile luči ter vsi Turbo modeli so dobili značko
"Turbo". Vse Supre tega leta so bile prodane kot "Limited Edition 15th Anniversary". Vse so dobile tudi ojačano kletko
ter boljšo zvočno izolacijo.
Leta 1998 so nove ekološke zahteve terjale v vseh državah Kalifornijskega ekološkega razreda prepoved prodaje Turbo
modela. Tako so v tistih državah prodajali le ne-Turbo modele. Je pa zato nova Toyotina tehnologija VVT ("Variable
Valve Timing") prinesla temu modelu dodatnih pet konj - skupaj 225.
Letnik 1999 Supra RZ (samo japonska)
Letnik 1999 Supra RZ (samo Japonska)
Zaradi ukinitve superšportnega segmenta, Supro nehajo proizvajati leta 1999.
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov
