Pogovor: Andrej Čufer, strokovnjak za varnost v predorih

Strokovnjak za varnost v predorih: Predor Šentvid je "potencialno smrtno nevaren"

Slovenija - petek, 04.07.2008 Tekst: Igor Dernovšek

Ljubljana - Andrej Čufer, ki se ukvarja z inovativnimi sistemi za varnost v predorih, je v sredo v pismu, ki ga je poslal upravi Darsa, SCT, različnim posameznikom in medijem, opozoril, da je predor Šentvid "potencialno smrtno nevaren".


Zapisal je, da "ni mogoče predvideti, kdaj in kje bo omet spet popustil", in zahteval takojšnje zaprtje predora, v katerem se je v torek zvečer, le nekaj ur po slavnostnem odprtju, na cestišče vsulo za dve samokolnici protipožarnega ometa.

Vaše pismo je naletelo na velik odmev v javnosti. S čim lahko svoja opozorila utemeljite?

Če so kovinske plošče, o katerih govori SCT in je z njih odpadel požarni omet, namenjene zapiranju in tesnjenju vode, potem je pričakovati, da se bo ob vsakem večjem nalivu ponovilo odpadanje ometa v okolici teh plošč. Oprijem malte je zapleten kemijsko-fizikalen proces, na katerega vplivajo številni dejavniki in predvsem zelo velika nihanja tlaka, ki jih povzročajo mimovozeči tovornjaki in avtobusi. Problem tega dela predora je tudi star beton, ki ima slabo oprijemljivost. Kot mi je znano, ni bil ustrezno predpripravljen in tudi izvedba nanosa je bila že v času vgradnje vprašljiva.

Prepričan sem, da je akutna nevarnost z odstranitvijo ometa z gladkih plošč odpravljena, a ni garancije, kako je z oprijemom na preostalih delih, ki so lahko enako problematični. Jaz se skozi ta predor ne bi vozil, in to odsvetujem tudi drugim.

Na cestišče je padel predel, kjer je bila protipožarna zaščita nanesena na pločevino. Kako to ocenjujete?

To, kar so storili, je bila smrtno nevarna napaka. Tudi pri peki palačink vemo, da se na teflon ne bodo prijele. Ne nazadnje vsak fasader ve, da je treba pod tanek sloj fasade namestiti mrežico. Obrizg gladkih plošč s protipožarno malto brez predhodne namestitve nosilne mrežice iz enake kovine je za pravno stroko lahko naklepni umor. Poleg tega bi morali celotno površino te galerije speskati, saj se je v 25 letih, kolikor je stara galerija, nabrala najrazličnejša nesnaga. Sploh pa, če je na tistih delih puščala ali pušča voda.

V SCT pravijo, da so britanskega podizvajalca Ceramicoat Limited, ki je bil zadolžen za ta dela, opozorili, da se zaščita ne bo prijela na pločevino, vendar naj bi jim Angleži z atesti in preizkusi dokazali, da je zaščita ustrezna.

Če so jih opozorili, so krivi v SCT, ker tega niso kontrolirali. Sicer pa sem prepričan, da za pločevino niso delali posebnega testa. Imam tudi podatek, da so zaščito nanašali med vožnjo iz oddaljenosti treh metrov in pod napačnim kotom, kar je nedopustno. To pomeni, da je nanos tangentno letel na podlago, z manjšo silo pa so se delci slabše oprijeli. Angleži imajo lahko perfektne reference, a razlika je, če to delaš na ladji med dvema železnima stenama ali pa v pogojih prepiha in prahu ter s priučeno delovno silo.

Kdo je po vašem mnenju odgovoren za ta dogodek?

Po mojem mnenju Angleži niso edini krivci. Kriv je predvsem projektant, ki je pristal na spremembo prvotnega projekta, in tisti, ki jih kontrolira. Če so SCT in Darsu zagotovili, da lahko "špricajo" po "plehu", jim ne bi smeli verjeti. Vprašajte katerega koli avtoličarja, vsak se bo prijel za glavo. Pri pleskanju gladke nerjaveče pločevine ali aluminija je treba podlago ustrezno predpripraviti. Sicer pa sem opazil še kar nekaj napak.

Kakšnih?

Protidimna stena med predoroma na gorenjski strani naj bi bila visoka vsaj 8 metrov, torej nekaj metrov višja kot vhod predora, vendar je bila znižana. Obenem manjkata še dve protidimni steni med predori in podvozi. Tudi samo cestišče pred predorom z gorenjske strani bi moralo imeti daljše razcepne krake, ker se pri tako velikih hitrostih pač ne da varno "presortirati", še posebno, če je večina voznikov v poletni sezoni tujcev, ki vozijo po tej cesti prvič. Problematična je tudi ventilacija, na katero je bilo več kot 20 strani tehničnih pripomb. Prav tako je slabo postavljena hidrantna niša v odstavni niši, ki je na napačnem mestu. Nahaja se ravno tam, kjer se bo zaustavil tovornjak in bo oteženo ali sploh nemogoče izvleči gasilno cev.

Kaj bi morali po vašem storiti?

Mislim, da bi morala neka strokovna skupina zadevo pregledati in zagotoviti, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Tistim, ki so "pleh špricali", pa ne bi zaupal prav nikoli več. Treba je poklicati še kakšno konkurenčno podjetje in jih soočiti z Angleži.

V pismu ste zahtevali, da bi morali predor zapreti? Je nevarnost res tako velika?

Potencialno največjo nevarnost so sicer z odstranitvijo protipožarne zaščite iz pločevine odstranili, vprašanje pa je, ali in koliko časa bo zdržal omet na preostalih 17.000 kvadratnih metrov zaradi vsakodnevnih vibracij in vpliva vlage ter agresivnih plinov v predoru. Gre za "predorsko ruleto", življenj pa se ne da plačati. Tisti, ki je dovolil ponovno odprtje predora, bo tudi odgovoren, če se bo kaj zgodilo.

Spoštovani gospod minister Žerjav

Odprto pismo!

Ker danes do 12:00 nisem dobil vašega odgovora ali odgovora vaših sodelavcev na moj osnutek odprtega pisma, predor pa je še vedno odprt, objavljam to odprto pismo.

V imenu vseh, ki se vozijo ta trenutek skozi "potencialno smrtno neveren" predor, ki je bil danes ponovno odprt za promet.

Ni strokovnjaka ali naprave, ki lahko pregleda ali garantira oprijem proti požarnega ometa, kajti gre za kemično fizikalen proces in za številne vplive, ki lahko dinamiko pospešijo do te mere, da predor ne bo dočakal konca turistične sezone in morda načrtovane sanacije.

Zato zahtevam takojšnjo zaporo predora, do sanacije, ker niste upravičeni igrati z denarjem Slovencev "tunelsko ruleto".

Ne zavidam vam vašega trenutnega položaja, ko odločate med prometnimi zastoji in varnostjo toda varnost mora imeti prednost pred vsem!

Pred dnevi mi je v steklo priletel kamen (iz Darsovih gradbišč na Gorenjski AC) in ravno danes mi menjajo steklo na vozilu. Predstavljam si reakcijo voznika v predoru, ki mu ne prileti kamenček ampak kar "mešalec ali samokolnica" ometa v steklo in njegovo refleksno reakcijo, to z veliko verjetnostjo verižno trčenje v predoru.

Odpadanje stropa v predoru Šentvid

V projektu je še letos januarja bila načrtovana izvedba v negorljivih Promat ploščah (referenca predor pod reko Hamburg), ki so uporabne za take detajle in bi ob ustrezni kvaliteti vijačnega materiala bile dolgotrajna varna rešitev. Zaradi varčevanja in verjetno dobavnih rokov je bil verjetno projekt spremenjen v protipožarni omet - kar pa je tehnično popolnoma neprimerna rešitev.

Kdo je odobril spremembo projekta in kdo ga je revidiral? Kdor bo odobril ponovno odpiranje predora prevzema 1000% odgovornost za vse morebitne žrtve. Že košček ometa lahko zmoti voznika, ki refleksno skuša izmakniti in povzroči nesrečo z katastrofalnimi posledicami.

Vzroki za odpadanje protipožarnega ometa

• Galerija je bila verjetno izdelana iz pred-izdelanih elementov in to že kar več kot desetletje problematičen stik s "starim betonom".

• Kalupi - opaži se običajno mažejo z nafto ali olji.

• Star beton verjetno niso predhodno peskali ali kemično ustrezno pripravili na nanašanje protipožarnega ometa.

• V predoru se je delalo in na stropa se je oprijemal mineralni prah.

• Kvaliteta oprijema in vezave ometa je v pogojih prepiha v predoru ali zaradi geometrije lahko zelo različna

• V galeriji pa so delovali tudi gradbeni stroji z izpuhom navzgor, ki so nanesli na določena mesta tanek mastno oglen sloj izpušnih plinov.

• Kasetiran strop deluje kot akustična skrinjica in verjetno se ojačajo vibracije, ki nastajajo zaradi mimo vozečih vozil.

• Omet je izvedlo podjetje CAFCO iz Anglije verjetno po najnižji ceni, ker je bilo v tem času v težavah in ga je med tem že odkupilo podjetje Promat.

Ni mogoče predvideti kdaj in kje bo omet spet popustil in zato je potrebno pristopiti, ki strokovni sanaciji. Omet je potrebno verjetno odstraniti ali pa namestiti močnejšo pod konstrukcijo in nepregorne plošče.

Primer: oprijema ometov brez dodatnih vibracij (mojim prijateljem Urošu in Barbari so gradbeniki namazali z nafto opažne plošče "bosanke" in jim le kratek čas po vselitvi 2x odpadel strop, do zadnjega koščka grob in fin omet v dnevni sobi. Med katerim je bila poškodovana tudi dragocena peč iz porušene hiše Rudolfa Majstra.)

Tudi požarna ventilacija v predoru Šentvid je naravnost smešna in ne more uspešno odzračiti požara v vseh vremenskih situacijah. Če niste v to prepričani vam lahko nazorno zadev demonstriramo.

Portal iz Gorenjske strani je izveden podobno kot vhod v CD iz pasaže Maximarketa in je prav tako problematičen, ker bi se profil takoj zapolnil z dimom in nebi omogočal evakuacije. Že "dimna stena" na Gorenjskem portalu, ki ločuje obe cevi je prekratka. Kot primerjavo, če bi predor stal v Švici bi morala bit najmanj 35m dolga in bi morala ločevati tudi vhode v oba stara podvoza.

Kasetiran strop pa je hkrati tudi precej velika ovira za požarni dim in tvori vrtinčenje, ki bistveno zaustavi tok dima in s tem zapre izhod.

Že ob 20 straneh kritike projektu dr. Modicu, ki jih je izdelal dr. Petelin je bil odgovor, da je dr. Petelin dobil pomotoma starejši projekt in, da bojo vse napake odpravljene.

Darsu smo ponudili že pred časom revidiranje projektov ventilacije Karavanke, Markovec, Vižmarje s strani neodvisnega strokovnjaka www.HBI.CH [+] dr.Brandta. Pa nas je vehementno na sestanku sprejel njihov tiskovni predstavnik sedaj že k sreči odstavljeni Ašanin, ki seveda ni imel niti trohice pojma o stroki, vedel pa je neprimerno.

Gospod minister že nekaj mesecev se prizadevamo, da stopimo z vami v stik glede popolnoma napačnega pristopa pri obvezni in prepotrebni nadgradnji predora Karavanke in požarnega preizkusa v predoru Ljubno.

Verjamem, da ste imeli obilo težav okoli vinjet, predora in gradnje prekmurske avtoceste. Toda vseeno si projekt nadgradnje Karavank in "požarni test predor Ljubno" zasluži vašo pozornost. Zato ponovno prosim za termin našega sestanka.

Čas je, da se draga gradnja izvaja strokovno. Napake kot so mešanje slabega agregata v zaključni sloj cestišča so nedopustne in taki projektanti in izvajalci bi morali osebno odgovarjati z svojim premoženjem za take napake. Ne pa da je v interesu krivcev, da se menjajo vodilni v Darsu in na ministrskem stolčku odgovorni krivci pa si kujejo nezaslišane zaslužke za slabo kvaliteto.

Še komentar na izvedbo hidrantnih niš v predoru Šentvid

V primeru, da bo panika se lahko zgodi, da bo morda kakšen uporabnik pričel z "zapiranjem" dovodnega ventila, ki se nahaja spodaj na dnu niše, ker v principu ne bi smeli biti dostopni ali pa bi morali vsaj odstraniti kolesa za vrtenje ventilov. V hidrantni niši ni ustrezen nivo (-30) cm.

Obstaja tudi nevarnost, da bo hidrantno omrežje ostalo brez vode, kot se je dogodilo med našo montažo. Zbiralnik vode se polni s črpalko. Za čiščenje cestišča so cisterne polnili kar v predoru in tako izpraznili zbiralnik. Preverite kako se meri nivo vode v zbiralniku in kako se krmili črpalka. Saj bi že ob dokaj majhnem puščanju sistema ali uporabe vode iz sistema lahko ostal zbiralnik suh, že ob majhni napaki izpadu varovalke ali senzorja nivoja vode.

Avtor: Andrej Čufer, strokovnjak za požarno varnost v predorih

Joie de vivre! je napisal/-a: Predvidevam, da Kranjčani zdaj veliko več hodijo po AC namesto po stari cesti...?

adis je napisal/-a:

Joie de vivre! je napisal/-a: Predvidevam, da Kranjčani zdaj veliko več hodijo po AC namesto po stari cesti...?

ja če bi vinjete imeli seveda

adis je napisal/-a:

Joie de vivre! je napisal/-a: Predvidevam, da Kranjčani zdaj veliko več hodijo po AC namesto po stari cesti...?

ja če bi vinjete imeli seveda

Joie de vivre! je napisal/-a:
Ker ne hodim v službo v LJ me zanima, kako zdaj izgleda jutranja celovška? Predvidevam, da Kranjčani zdaj veliko več hodijo po AC namesto po stari cesti...?

adis je napisal/-a:@esem: zelo obširen post

predor je tu po dolgih letih čakanja v kolonah, no sedaj pa potrpite/mo še tistih bogih par ur/dni, da se zadeve rešijo in se predlaga konkretna rešitev za sanacijo oz. poplačitev škode, ki je nastala

namesto, da govorite kako veseli ste ob odprtju predora se zopet naslanjate na politiko, ki zgleda na nekatere zelo vpliva še posebej v predvolilnem obdobju...

pač odpade omet se zgodi, pravtako se zgodi, da vam med vožnjo nekaj crkne v avtu, se dogaja...nič ni večno oz. perfektno narejeno

naj nam bo to lekcija oz. naj bo tistim, ki so odgovorni za načrte zgradb/predorov/cest itd... in tistim, ki izbirajo izvajalce del to v poduk

Joie de vivre! je napisal/-a:Moramo iti enkrat na pivo, je tako?