void je napisal/-a:Ubistvu tisti ki smo malo bolj razgledani znamo že dolgo, da bojo kmalu doze na 3 mesece. Še verjamemete v to kar dobivamo so dejansko "cepiva"?
Ker tista otroška cepiva na katera se vsi obešajo, ko primer dobre prakse, si dobil samo enkrat ali pa max dvakrat in si biu imun celo življenje. Zanimivo ne?

HitriZajcek je napisal/-a:To seveda ne drži, tipičen primer je cepivo proti tetanusu, ki si ga kot otrok dobil večkrat (več kot dvakrat), kot odrasel pa dobiš ali booster (manjšo porcijo) ali pa polno porcijo vsakič, ko je dovolj veliko tveganje, razen če bi kak butast antivaxer in raje tvegaš infekcijo z vsemi njenimi posledicami

Podobno je denimo s cepivom proti klopnemu encefalitisu pa gripi pa še marsikateremu, katerih sicer najbrž nisi dobil kot otrok, a tudi ne delujejo kar za vedno po enem samem odmerku, ampak jih moraš redno obnavljati tako dolgo, dokler želiš imeti od njih kak učinek.

emozul je napisal/-a:

void je napisal/-a:Ubistvu tisti ki smo malo bolj razgledani znamo že dolgo, da bojo kmalu doze na 3 mesece. Še verjamemete v to kar dobivamo so dejansko "cepiva"?
Ker tista otroška cepiva na katera se vsi obešajo, ko primer dobre prakse, si dobil samo enkrat ali pa max dvakrat in si biu imun celo življenje. Zanimivo ne?

Razgledani, ha, ha, ha, ha,...
Bolje rečeno ste šli v maloro.

Odvetnik, član Civilne iniciative slovenskih pravnikov, je na okrajnem sodišču dosegel naslednjo sodbo: Okrajno sodišče v Mariboru, sodba opr. št. ZSV 935/2021 z dne 17. 12. 2021.

Odločba o prekršku Tržnega inšpektorata RS zoper pravno osebo (...) in odgovorno osebo pravne osebe (fizična oseba), ker pri kupcu (potrošniku) ni preverila pogoja PCT SE USTAVI, ker dejanje, ki se očita obdolženi pravni osebi, NI PREKRŠEK.

Odločbo je tržni inšpektorat izdal zoper pravno osebo (kazen plačilo 4.000,00 EUR) in zoper njenega zaposlenega (odgovorno osebo, 400,00 EUR), na podlagi 3. odstavka 57. člena v povezavi z 10. točko 1. odstavka 57. člena ZNB.

Sodišče se pri svoji odločitvi sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-155/20-24 z dne 7. 10. 2021.
Čeprav odlok, ki je bil podlaga za izdajo odločbe o prekršku, ni bil predmet ustavne presoje (to je bil odlok, kot izhaja iz ustavne odločbe) je sodišče ugotovilo, da je bil za ta prekršek sporni odlok prav tako izdan na podlagi 4. odstavka 39. člena ZNB. Odloka, o katerem je odločalo ustavno sodišče, le-to ni odpravilo iz razloga varovanja zdravja in življenja ljudi.

Okrajno sodišče je tako ugotovilo, da je 4. odstavek 39. člena ZNB, katerega kršitev predstavlja omenjeni prekršek, čeprav se navedena zakonska odločba še vedno uporablja in je sporni odlok izdan na njeni podlagi, še vedno v neskladju z Ustavo.
Nikogar ni mogoče kaznovati za kršitev zakona, ki je v neskladju z Ustavo.

Dopustitev izrekanja prekrškovnih sankcij za kršitev sicer predpisanih prepovedi in zapovedi, ki pa so same po sebi v neskladju z Ustavo, bi predstavljala direktno kršitev Ustave, česar sodišče ne more dopustiti. Zato očitano dejanje, ne more biti prekršek.