Sicer pa je Isuzu že v preteklosti sodeloval z Nissanom. Tako je bil Filly:


z novo značko in imenom ozalajšan Nissan Elgrand:

Na prejšnji strani omenjeni srednje težki Isuzujev tovornjak Elf (oz. N-series) GM prodaja tudi v ZDA in sicer pod Chevroletovo (tukaj ga uvrščajo v serijo W in se malce razlikuje od afriške verzije):




in GMC značko:

Citroen C35:



Fiat 242:


sta bila rezultat sodelovanja med francoskim in italijanskim proizvajalcem v začetku 70. let, še pred združitvijo Citroena in Peugeota.

De Soto je bila avtomobilska znamka Chrysler Crporation, ki je ponujala avtomobile ''srednjega'' (mid-priced ) cenovnega razreda.

Pod imenom DeSoto Diplomat pa so prodajali različne rebadged Chryslerjeve avtomobile na trgih zunaj ZDA, z oblikovnimi elementi ostalih De Soto avtomobilov.

Tako je 1960-1961 DeSoto Diplomat:



bil Dodge Dart:

Pred kratkim ustanovljeno rusko podjetje Derways se je specializiralo za prodajo kitajskih SUV vozil pod svojim imenom. Tako so na letošnjem moskovskem avtosalonu predstavili naslednja vozila:

Derways Shuttle:



je Dadi Shuttle, nesramna kopija Toyote LandCruiser:




Derways Saladin:


je kitajski Nissan Paladin (str. 36), osveženi Xterra.

Land Crown:





pa je BAW LandKing:

Pa še zadnji Derways-ov model Aurora:




ki je Liaoning Shuguang Aurora (sumnjivo podoben Ssangyong Rextonu):






Kitajci osvajajo svet.

martin_krpan je napisal/-a:Predstavil bom še en avto, ki se precej razlikuje od tržišča do tržišča, in sicer Kio Cerato.
Verzijo, ki vozi po evropskih cestah verjetno poznate, nič pa ne bo škodilo, če bomo osvežili znanje:



No, tako pa izgleda v svoji domovini:




Kitajci lahko izbirajo med več karoserijskimi različicami, dokler je ta limuzina. Izgleda pa takole:

Pozabil sem prikazat še verzijo za tržišče ZDA. Avto se čez lužo imenuje Spectra. Limuzina ima masko evropske verzije, a kitajski odbijač, pa tudi zadnje luči so podobne kitajski:




Kombilimuzinska Spectra5 pa je namenjena kupcem s športnim srcem in je temu primerno oblikovana:

Še malo o Kii. Novi Magnetis (v ZDA ga kličejo Optima) se po posameznih detajlih, še posebej zadnjih lučeh, tudi razlikuje od tržišča do tržišča.
Najprej evrospka verzija:



sledi ameriško-azijska. Zadnje luči res malo spominjajo na Alfo, a so mi veliko lepše.



Ob Magnetisu se mi spet postavlja isto vprašanje: ali res malenkostne spremembe prispevajo k občutno večji prodaji avtomobila na posameznih tržiščih? Mislim, da bi bila to kar zanimiva tema za nadaljno razpravo.

Nekateri avtomobili so očitno zelo popularni pri wannabe avtomobilskih podjetjih, ki pa nimajo volje, sredstev, znanja in še marsičesa drugega za razvoj lastnega produkta in zato raje kupijo licenco za proizvodnjo že obstoječih vozil. Mednje sodi tudi Daihatsu Terios (prejšnja generacija, seveda).
Med številnimi podjetji, ki ga proizvajajo pod svojo značko, sodi od leta 2006 tudi kitajski (a nemoj) Zotye Auto. Njihov terenček se imenuje RX6400. Po podatkih Global Auto Index so kupili licenco od prav tako kitajskega Hualija (str. 23):

In če smo že pri Hualiju. Poleg Teriosa:


proizvajajo tudi Daihatsu Move, poimenovan CA7100 (1.0 litrski motor) oz. CA7110 (1100 ccm):

Še ena zanimivost iz meke piratstva. Tianjin Qingyuan se ukvarja z izdelavo vozil na alternativne pogone, pa tudi s predelavo obstoječih avtomobilov na električni pogon ali gorivne celice. Trenutno predelujejo Hualija Ca7100 v Happy Messenger, ter Xialijeva modela Vela in Vizi (Toyota Yaris):



Podjetje bo priskrbelo ekološko neoporečna službena vozila za OI v Pekingu.

Isuzu Elf je zagotovo tovornjak, ki se prodaja pod največ različnimi imeni in značkami. Tudi kot Nissan Atlas:

Nekateri poznamo japonsko podjetje Hino, sedaj del Toyote, ki izdeluje tovornjake in avtobuse. No, v obdobju neodvisnosti, natančneje v 50. letih, so se v podjetju odločili vkorakati na trg osebnih avtomobilov prek sodelovanja z Renaultom. Njihov prvi model je bil Hino 4CV, licenčni Renault enakega imena.

Hino:


Renault:



Hino je prenehal s proizvodnjo osebnih vozil leta 1967, ko ga je prevzela Toyota.

Badge-engineering ne pozna meja. Avtomobili, tovornjaki, traktorji,... sedaj pa še avtobusi. Hino Liesse II:



je Toyota Coaster:

Hino v svojem proizvodnem programu ponuja tudi nekatere modele švedske Scanie, na katere je priliman njihov znak:






Scania serije R:

Pisali smo že o British Motor Corporation (BMC), ki je avtomobile prodajal zavoljo nižjih stroškov pod različnimi znamkami, da bi pokril čim širši spekter trga. Enako so Angleži počeli tudi s kombiji (angleško 'vans'). Tako so recimo BMC 350EA:


kasneje prodajali kot Leyland EA:


Še bizarnejši pa je kombi Sherpa:


Ta van se je najprej prodajal kot Leyland. Kasneje je napis Leyland izginil in ga je nadomestil Sherpa. Pri naslednji prenovi so na spodnji del maske dodali znak Austin-Morrisa. Nazadnje pa so kombi prodajali kot Freight Rover.


Sherpa se je v močno posodobljeni različici prodajal kot LDV Pilot do 2006:


Še vedno pa se v pick-up verziji proizvaja v Turčiji pri BMC Sanayi ve Ticaret A.S. pod imenom Levend:

Angleški Standard-Triumph, kasneje del koncerna BMC, je 1948 pričel s proizvodnjo vozil v Indiji. Leta 1961 so tam predstavili Standard Herald, rebadged angleški Triumph Herald.

Triumph:


Standard:


Posebej za indijski trg so razvili še 4-vratno limuzino in karavan:



V Indiji so med drugim proizvajali tudi Standard 2000:




ki je bil reinkarnacija Roverja SD-1:


Avto se je zaradi zastarele tehnike a visoke cene proizvajal samo 3 leta. Kmalu zatem je Standard India prenehal s izdelovanjem avtomobilov.

Ostanimo še malo pri Angležih in njihovih vanih. Land Rover podjetnikom in pastirjem ponuja Freelander Commercial:

Krpan, ti si pravi norec! Tole je definitivno postala največja svetovna enciklopedija badge-engineeringa!!