Meni je pa fascinantno kako je oprema v avtih draga.
Tudi meni. Na račun infotainmenta in varnostnih asistenc gredo cene v nebo, ob tem da šparajo povsod drugod.
Opažam pa, da tudi na zahodu, kjer ima folk višje plače, kupujejo avte bolj racionalno. Celo v Nemčiji ni več toliko zadnjih modelov na cestah kot včasih. In če bi se pred 7 še zdelo bogokletno, da bodo Nemci nekoč na veliko kupovali Dacie, jih zdaj na nemških cestah videvam vedno več.
Mislim, da je avtoindustrija sama sebe ustrelila v koleno s tem, ko so sledili hiper-potrošniški filozofiji. Ko so računali, da bodo ljudje vsakih nekaj let menjali avte. Ko so računali na stalno rast. Računali, da bodo ljudje navdušeno drli v salone zaradi nove oblike in dodatne elektronike. Medtem so prišli še dieselgate in sprememba miselnosti glede podnebne krize, predvsem pa mlajša generacija, ki ni več "usekana" na pleh.
Moje mnenje je, da bi morala avtomobilska industrija iti v smer kot je pri letalski industriji. Da se ne kupuje novih avtov vsakih 5-7 let, ampak se obstoječe avtomobile redno in temeljito vzdržuje in posodablja, ko pridejo kakšne večje novosti. Pasivna varnost je zdaj toliko napredovala, da bi lahko ena školjka BP bila v uporabi 20-30 let. Medtem pa bi se skrbelo za temeljito vzdrževanje in vgrajevalo nove komponente (elektroniko). Seveda bi to potegnilo za sabo spremembo celotnega koncepta zasnove avtomobilov, ki bi morali biti narejeni veliko bolj modularno. Ampak če se želimo iti trajnost in ekologijo, bi bilo treba prisiliti avtoindustrijo, da začne delati avtomobile na takšen način, da jih je kasneje možno nadgrajevati.