Vem neki malga, to je pa, da so vse moči, ki so zapisane v katalogih, specifikacijah zmerjene NA GREDI, ne na kolesih. Tako, da možno, da sam motor merijo...

Uporablja se Prony-jeva zavora, ki meri navor. Meri se na gredi.

Pomnožiš obrate in navor, pa dobiš moč. Kolk je pa pride do
ceste, ja pa druga zgodba.

ever heard about the dynojet?? to je naprava, ki ti izmeri moc na kolesu. obstajajo pa tud izvedenke, ki ti merijo moc na sklopki ali gredi. BTW, merijo pa navor skozi delovno obmocje obratov, in ce to dvoje pomnozis, dobis moc (na konc dobis vn graf navora in moci glede na obrate).

pojma nimam

pomoje je avto na eni strani, po pa priklučjo vrv pa naštejejo tolk pa tolk konjev, ki potegnejo avto in imaš konjsko moč

LP Joseph

Glede samega merjenja moci, so ti ze dost povedal.

Se tole iz fizke. Ce ti poznas maso avtomobila, in njegov zracni koeficient, mas pa podane "zahteve" po koncni hitrosti in pospesku, ni tezko ugotovit moci, k jo rabis na kolesih. Pol rabis se prblizno 30% (moja ocena) te moci, k se zgubi na gredeh, lezajih, ... in dobis moc motorja. Vec o teh izgubah povejo izkusnje. Glede na to se pa konstruira motor in pomoje ni tok tezko ugotovit kaj rabis za kaksno moc. Sej lahko ze sam po filingu ugotovis. Ce hoces 100-110 km je dost 1.6 masina, ce rabis 200 mas 1.8 turbo al pa nekje 2.4, 2.6 benciner.

Izgube do koles so cirka 20%, različno od avta do avta.
dynojet meri na kolesih. Js sm mel ob meritvi 107KM na kolesih.

Nikoli nisem še tega slišal, pa tudi prebral ne - zanima me, kako konstrukterji določijo pravilno moč motorja za določen modela avta

Točno se ve že v fazi konstruiranja, kako moč bo imel motor. S finimi konstrukcijskimi posegi se moč samo še točno postavi. In na dinamometru preveri moč motorja, ko je že narejen. Ni nobenih presenečenj.

Novejši avtomobili z moderno elektroniko, recimo BOSCH ME 7.5 znajo tudi sami oziroma zna elektronika sama izračunati zelo natančno moč in navor, ki ga v danem trenutku daje motor na glavni gredi kar med vožnjo. Izračuna pa moč in navor na podlagi parametrov vžiga goriva, obratov, ... Pač višja znanost. Izračun se uporablja recimo za odvzemanje "gasa" , če vrednosti prekoračijo max. mejo zapisano v elektroniki za max. obremenitev motorja ali recimo avtomatskega menjalnika... Recimo DSG v Golfu R32, Novem A3 in Golfu 5 ima max dovoljen navor 320Nm, če ga motor preseže, ga elektronika pripre. V10 TDI motor od Audija ali VW ima max. navor zapisan v čipu 750Nm zaradi menjalnika. Tunerjem ta postavka dela kar velike težave, da jo najdejo in spremenijo na višjo vrednost, saj jim ubija njihov tuning in izniči vse konje, ki jih naredijo...
[/code]

Heh fantje še sreča da mate liskota :P

Z gorivom dovajamo v motor toplotni tok

@1=B*Hi
@-toplotni tok
B-poraba goriva v enoti časa
Hi-kurilnost goriva

Zaradi izgub pri izgorevanju (nepopolno zgorevanje) prehaja samo del te toplote na zgorele pline.
Ker v notranjosti valja nastajajo visoke temparature (max. do nekje 2000°C, povprečno pa znatno manj), moramo stroj hladiti.Zaradi česar se temp. valjev ustali nekje pri 250-300°C.

Zarad nepopolnega zgorevanja, hlajenja, toplote izpušnih plinov in drugih izgub odvajamo iz stroja toplotni tok @2.
Notranja moč motorja izhaja iz razlike dovedenega in odvenega toplotnega toka:

Pi=@1-@2

Notranjo moč Pi določamo neposredno s srednje indiciranim tlakom (pmed) u valju

Pi=pmed*(d^2*pi/4)*s*(2n/z)*i

d- premer bata
s- gib bata
n-vrtilna hitrost
z-število taktov
i-število valjev
Vi- gibni volumen vseh valjev

Srednji induciran tlak se pri motorjih ne da določiti s preprostimi sredstvi lahko pa se ga zračuna iz dejanske moči motorja:

pmed=P/(Vi*2n/z*izkoristek)

Znaša pa nekje od 5-9 bar.

Vrtilne hitrosti so za dizlske motorje nekje od 1200 pa do 2400 RPM za bencince pa od 3000 pa do 6000 RPM.

No to je za enkrat vse..... upam da ste razumel zakaj se gre

lisko1 je napisal/-a:Heh fantje še sreča da mate liskota :P

Z gorivom dovajamo v motor toplotni tok

@1=B*Hi
@-toplotni tok
B-poraba goriva v enoti časa
Hi-kurilnost goriva

Zaradi izgub pri izgorevanju (nepopolno zgorevanje) prehaja samo del te toplote na zgorele pline.
Ker v notranjosti valja nastajajo visoke temparature (max. do nekje 2000°C, povprečno pa znatno manj), moramo stroj hladiti.Zaradi česar se temp. valjev ustali nekje pri 250-300°C.

Zarad nepopolnega zgorevanja, hlajenja, toplote izpušnih plinov in drugih izgub odvajamo iz stroja toplotni tok @2.
Notranja moč motorja izhaja iz razlike dovedenega in odvenega toplotnega toka:

Pi=@1-@2

Notranjo moč Pi določamo neposredno s srednje indiciranim tlakom (pmed) u valju

Pi=pmed*(d^2*pi/4)*s*(2n/z)*i

d- premer bata
s- gib bata
n-vrtilna hitrost
z-število taktov
i-število valjev
Vi- gibni volumen vseh valjev

Srednji induciran tlak se pri motorjih ne da določiti s preprostimi sredstvi lahko pa se ga zračuna iz dejanske moči motorja:

pmed=P/(Vi*2n/z*izkoristek)

Znaša pa nekje od 5-9 bar.

Vrtilne hitrosti so za dizlske motorje nekje od 1200 pa do 2400 RPM za bencince pa od 3000 pa do 6000 RPM.

No to je za enkrat vse..... upam da ste razumel zakaj se gre

Oki še neki sem pozabu vas naučit :P
Dejanska moč motorja ki jo motor prozvede:

P = Pi*nm ali B*Hi*n

nm- mehanski izkoristek
n- skupni izkoristek.

Mehanični izkoristek upošteva vsa trenja u motorju ter pogon raznih naprav (alternator pri bencincu in vžig ter črpalka za nafto pri dizlu)

Skupni izkoristek:

N=ni*nm=P/BHi

Tale pa upošteva vse izgube ki so u povprečju razdeljene takole:
Izgube s hlajenjem.............28%
Toplota izpušnih plinov........30%
Druge notranje izgube.........2%
Izgube trenja itd...............10%
Dejanska moč motorja.........30%
Skupni izkoristek je odvisen od obremenitve motorja P in vrtilne hitrosti n[/i]

No otroci moji zdaj pa gre vaš Profesor spat.....
LAHKO NOČ otroci....... :P

Tale pa upošteva vse izgube ki so u povprečju razdeljene takole:
Izgube s hlajenjem.............28%
Toplota izpušnih plinov........30%
Druge notranje izgube.........2%
Izgube trenja itd...............10%
Dejanska moč motorja.........30%


->>>> tole je zaminivo vedet, kam grejo se ostale zadeve, ce je izkoristek motorja sam 30%

Aja pa se kot zaminivost, kot izgube...
Z enim yugotovim motorjem lahk ogrevas cez 50m2 prostora, oz 3sobno stanovanje

monster_d je napisal/-a:Dejanska moč motorja.........30%

Teh 30% ni dejanska moč motorja, to je izkoristek motorja - torej, 30% goriva se porabi za premikanje avtomobila, ostalo gre v toploto. Pa teh 30% velja za dizla, bencinarji imajo tm 22-25% izkoristka.

Moč motorja je takšna kot je -100%.

Lisko1, sedi pet! Naj pride mama v šolo!

Tale pa upošteva vse izgube ki so u povprečju razdeljene takole:
Izgube s hlajenjem.............28%
Toplota izpušnih plinov........30%
Druge notranje izgube.........2%
Izgube trenja itd...............10%
Dejanska moč motorja.........30%
Skupni izkoristek je odvisen od obremenitve motorja P in vrtilne hitrosti n[/i]

Ti si pa sigurn na strojn faks hodu!
Sm v današnjem cajtu so toplotne izgube že precej manjše in so izkoristki motorja dost večji - to se vid že po tem, kako je težko kabine avtov z dizl motorji pozimi ogret

BAGGIO je napisal/-a:

Sm v današnjem cajtu so toplotne izgube že precej manjše in so izkoristki motorja dost večji - to se vid že po tem, kako je težko kabine avtov z dizl motorji pozimi ogret

Hehe, ti že veš... Pri obeh Ottovem in Diesel sistemu ni kej za spreminjat, zakonov termodinamike in ostale fizike se ne da izognit.

MITT je napisal/-a:
Hehe, ti že veš... Pri obeh Ottovem in Diesel sistemu ni kej za spreminjat, zakonov termodinamike in ostale fizike se ne da izognit.

To sm mislu na izkoristek samga motorje, ne pa izolacije kabine ipd.
(Danes ma večina avtomobilov tud 500 kg več kot primerljivi pred 10 leti (pri skor istem zračnem uporu), motorje
velik močnejše, poraba goriva je pa dost manjša = večji izkoristek)

BAGGIO je napisal/-a:

Tale pa upošteva vse izgube ki so u povprečju razdeljene takole:
Izgube s hlajenjem.............28%
Toplota izpušnih plinov........30%
Druge notranje izgube.........2%
Izgube trenja itd...............10%
Dejanska moč motorja.........30%
Skupni izkoristek je odvisen od obremenitve motorja P in vrtilne hitrosti n[/i]

Ti si pa sigurn na strojn faks hodu!
Sm v današnjem cajtu so toplotne izgube že precej manjše in so izkoristki motorja dost večji - to se vid že po tem, kako je težko kabine avtov z dizl motorji pozimi ogret

Te morm razočarat....... nisem še hodil na keri faks....... ampak me zanima vse kar je u povezavi s stroništvom,elektroniko in pa računalništvom

Lisko sam sraufa mojga jugica.... zato pa tolk ve... Torej se mora men zahvalit za delo