CISTERCIJANSKA BAZILIKA V STIÈNI - CERKEV ŽALOSTNE MATERE BOŽJE
Cerkev je bila sezidana v 12. stoletju. Bila je romanska triladijska slopna bazilika, na vzhodni strani zakljuèena s polkrožnimi absidami. Dve absidi sta še danes vidni na vzhodnem dvorišèu. V desni kapeli ob prezbiteriju je predstavljena originalna romanska stena. Romanska arhitektura cerkve je dobro vidna še na podstrešju. V 17. stoletju so za èasa opata Jakoba Reinprechta (1603-1626) romansko cerkev prezidali v baroènem stilu, moèno spremenili njeno zunanjo in notranjo podobo in jo skrajšali za eno arkado. Druga barokizacija cerkve je bila v èasu opata Viljema Kovaèièa (1734-1764). Po reformah cesarja Jožefa II. konec 18. stoletja je cerkev postala župnijska. Leta 1936 je bila ob njeni osemstoletnici razglašena za baziliko.
Glavna ladja današnje cerkve meri 62,30 m, široka je 18 m. Glavnina cerkvene opreme - oltarji, prižnica, klopi v meniškem koru, orgle, del klopi v cerkvi - je poznobaroèna, iz druge polovice 18. stoletja. Glavni oltar je posveèen Žalostni Materi Božji.
Cerkev sv. Katarine
Cerkev sv. Katarine, ki je ohranjena le v tlorisu, je bila po vsej verjetnosti zgrajena vsaj v 13. stoletju. Stala je tik za samostanskim obzidjem. Prvotno je bila cerkev sv. Katarine romanska enoladijska zgradba s polkrožno absido na vzhodni strani. V dobi gotike so ji prizidali nov prezbiterij in s tem podaljšali njeno ladjo, v baroku pa so ji dodali še zahodni zvonik in severno stransko kapelo. Bila je pokopališka cerkev, v kateri so predvsem v srednjem veku pokopavali stiške doborotnike. Kot nam poroèajo arhivski viri, so tu našli zadnji poèitek nekateri èlani turjaške družine,
milanska vojvodinja Virida rojena Visconti in drugi.
http://www2.pms-lj.si/sticna/bazilika.html
:P
drgac pa mislm da so si tovarna in familija ze segli v roko, in to bi nj dokazoval tud tale avto:
Alfa Romeo Visconti
http://www.cuoresportivo.pl/_mm/news/vi ... ndex.shtml
lepotica

ceprou bl new age stil sam se vseen je bjuti
http://www.cuoresportivo.pl/_mm/news/vi ... sconti.wmv
