37.člen / (4): Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča.

Danes sem zaradi tega rahlo slabe volje. Namreč ta člen se določenim voznikov zdi samoumneven (štejem se mednje), nekaterim je pa zgleda v največjo zabavo delati zgago na cesti.
Verjetno je s tem povezan že problem, da nekateri uporabljajo ogledala le za šminkanje in popravljanje frizure.
Težko je že zamižati na eno oko, ko bedaki na celovški furajo namerno z enim kolesom čez črto samo zato, da ga motorist ne more prehiteti. Enako mi gredo na živce kreteni, ki furajo izven naselja 60km/h, ljudem za njimi pa se recimo mudi in bi radi vozili po omejitvah, ampak on mora namerno voziti po sredi ceste in onemogočati vidljivost.
Ljudem, ki pa pospešujejo med prehitevanjem bi pa najraje polomil kolena. Da navedem en primer. Danes sem se vozil izven naselja, drugi po vrsti avtomobil pred mano je vozil 50km/h. Čez nekaj časa se je gospod odločil, da bo pospešil do 65 km/h in potem držal to hitrost. Vozilo pred mano ga je prehitelo, ker ni bilo dovolj prostora sem lepo vozil za njim. Ko se je na obzorju zopet pojavila primerno velika odprtina za varno prehitevanje (osebno ne maram prehitevat na tesno, ker nikol ne veš kakšna izjema bo) sem pogledal na števec in videl, da vozimo švoh 70km/h. V redu, dam v tretjo+smernik, gas do konca in gremo naprej. Če bi bilo vse tako kot bi moralo biti, bi bil v štirih sekundah že razkomoten na svojem pasu. Ko sem bil že skoraj popolnoma vzporedno s prehitevanim vozilom sem opazil, da se kar naenkrat komajda oddaljujem od njega, saj je očitno začel pospeševati na polno (izbral je tudi idealno hinavski trenutek). Skoraj sem že na polno pohodil zavoro, ampak je bilo še dovolj prostora, da sem se lahko varno vključil. Začel sem že lezti proti njemu, me je prav malo brigalo tudi če ga zrinem iz ceste, ker bi mu potem avto stolkel z njegovim truplom. Seveda če se postavimo v vlogo generala lahko rečemo, da bi lahko ravnal drugače, pač se umakneš nazaj, ampak ko si tam in se vse odvija s svetlobno hitrostjo nimaš časa za neko udobno razmišljanje kaj bi blo pa takrat bolš.
Ko se je vse skupaj že odvilo, sem se spomnil, da sem med prehitevanjem zamenjal v četrto prestavo ravno takrat ko sem se odločal med zaviranjem in nadaljevanjem s pospeševanjem, ker sem čutil, da avtomobilu pojemlje moč in je potrebno prestaviti v višjo prestavo (to pa se pri meni zgodi pri 110km/h). Nekako dobiš idejo, koliko pospeševanja je prehitevani pravzaprav opravil v krajšem času kot jaz, ker je pred prehitevanjem vozil cca. 67-68km/h. A smo že tako daleč prišli, da je treba najprej pogledat da un pred tabo slučajno nima 2.0 mašine, da ga boš sploh lahko prehitu?
Seveda te situacije niso same po sebi nič posebnega, ker sem prepričan da se je to vsakemu že kar nekajkrat zgodilo, ampak me pa to razpizdi do maksimuma. Če se že odločiš voziti kot polž, potem drži to hitrost in pusti, da te ljudje prehitijo, ali pa pospeši, ko te noben ne prehiteva.
Sploh nisem nič jezen zaradi tega, da se je odločil, da me ne bo spustil naprej. To mi je čisto vseeno, ker se mi zdi dirkanje 1:1 v prometu skrajno neodgovorno. Jezi me to, ker s tem ogroža druge ljudi. Res je, sam sem se odločil, da ga bom prehiteval, ampak če bi bila situacija drugačna in si recimo nebi vzel veliko prostora, da bi bil bolj trmast, neskoncentriran in še kaj bi lahko prišlo do velikih neprijetnosti.
Resnično so štiri stvari, ki me najbolj razjezijo na cesti: namerno oviranje motoristov, namerno oviranje prehitevajočih vozil, držanje praktično ničelne varnostne razdalje na AC pri 150km/h in zlonamerno izsiljevanje prednosti brez uporabe primerne signalizacije in po možnosti le-to še kombinirati s prehitevanjem po desni. In še peta: telefoniranje pri katerem je očitno (rogoviljenje z rokami, smenjanje z zaprtimi očmi...), da je vožnja po prioriteti nekje na petem mestu (1. prioriteta držati čim manjšo varnostno, 2. prioriteta našminkane ustnice+urejena pričeska, 3. prioriteta pogovor po mobitelu, 4. prioriteta droganje v nos, 5. prioriteta vožnja pri kateri skušaš vsaj približno ostati na svojem pasu medtem ko šofiraš s koleni, z eno roko telefoniraš in z drugo nekaj nastavljaš na radiu. opa a sem pešča izsilu? sorči mam en pogovor...).
S tem sem zaključil svojo blodnjo, če se jo je komu ljubilo prebrati. Enostavno sem vse to moral ventilirati. Ali je ta tema najbolj primerna za to kategorijo ne vem, po potrebi jo premaknite v nima veze... ali pa jo izbrišite.

LP