Napisal/-a darwin Pe mar 31, 2006 8:31 pm
Zgodbo sem že večkrat prebral, toda vsakič, ko jo začnem brati, mi v oči pridejo solze. Zakaj, se vprašam, tako ob prebiranju te zgodbe, kot ob branju kronike, v kateri vedno znova pišejo, da je na cesti ponovno ugasnilo človeško življenje. Vsaka smrt je za svojce in prijatelje težka, še toliko težja je, če pride nepričakovano, kar se pri žrtvah prometnih nesreč vedno zgodi.
Res je, kar pravite. Taka zgodba ne more zmanjšati števila žrtev na cestah. Ne more preprečiti žalosti in praznine v srcih ljudi, ki jim je bila odvzeta oseba, katero so ljubili. To lahko prepreči le osebna odločitev vsakega individua, da se bo v prometu obnašal karseda odgovorno do vseh udeležencev. In da, do te odločitve pa komu lahko pomaga tudi ta zgodba.
Bodimo odgovorni!
Lp
Licet volare si in tergo aquilae volat.