kej tazga bo težko najdt...
sam tole je pa za zapret...

ot: uuu metallic glih 2000 postov maš :P ne smeš pisat zdj neki cajta

ot: tak test bi se bol težko najdl, prej bi se pa dal najt kkšn člank o tem ipd.

lp

Zabilo ga bo v sedež, za posledice pa uporabi domišljijo. Ena varianta je zlomljen_vrat.press

Ni brez veze stikalo za izklop airbaga, oz. opozorilo da ne dajat otroka tam sedet, če se ga ne da izklopit.

Pred leti sem, mislim da v Jani prebral, da se je neka ženska zaletela, sploh ne veliko, ravno toliko, da sta se ji sprožila airbaga. Otroka je imela v sedežu spredaj, z glavico v smeri vožnje in airbag mu je odtrgal (odbil) glavico. Še dons se spomnim tega, ko vidim, kako ponosna starša dajeta otroka v nov avto z desetimi vrečami.
To je bilo objavljeno pred več kot osmimi leti, saj je mami zaradi tega članka ko je bila noseča za malega, kupila kangooja z enim airbagom.

Sicer pa lahko sestri poskušaš pojasniti s tem, da se airbag sproži z veliko silo, kar malega nebogljenega otroka, ki je airbagu blizu zagotovo poškoduje. Izklopi naj ga vsaj zaradi tebe, če že zaradi otroka ne, vztrajaj!
Aha, sem se spomnil, imajo avti nalepko, na kateri je narisan otrok, ki ima glavico v smeri vožnje in sprožen airbag in je to prečrtano!

www.euroncap.com

Opozorilo o (ne)ustreznosti nalepk, ki opozarjajo, DA JE OTROŠKI SEDEŽ, NE GLEDE NA TO, ALI JE OBRNJEN V SMERI VOŽNJE ALI NE V KOMBINACIJI Z AIRBAGOM SMRTNO NEVARNA ZADEVA gre najti skoraj pri vsakem testiranem avtu.

Lažje boš na netu poiskal kakšno od takih nalepk

Sliši se lepo... airbag - zračna vreča, kot en balonček. Pa vsak ki je imel kdaj opravka z njim ve, da ni čisto nič nežen niti na otip - je iz grobega platna in že ob manjšem dotiku si popraskan po obrazu. Kako pa se stvari odvijajo, ko se airbag proži... pa raje ne bi. Naj pogleda avtomobile, ki nimajo izreza za airbag... airbag tisto strga v par milisekundah... in tudi dojenčkov sedež mu ne bo vnapoto, ko se bo napihoval, ampak ga bo mirno povozil. Kaj bo takrat z dojenčkom raje niti ne pomislite.

Airbagovo delovanje je mišljeno takole: napihne se, še preden se telo začne opazno premikati iz sedeža - torej v trenutku po trku. Ko se telo iz sedeža premakne naprej se ujame v pas in zaleti v _napihnjen_ airbag, ki poveča površino, ki človeka ustavlja. Ko se človek dotakne airbaga je ta že v celoti napihnjen.

Kakšne so pa eventulene sile med trkom naj pa poskusi takole: podrite zadnje sedeže, trdovernež pa naj se usede na sredino zadnjega dela avtomobila. Voznik naj pelje nekih 10 do 15km/h in močno stopi na zavoro. Že tistih 15km/h ob zaviranju ga bo dobro premaknilo.

Na tej strani je video http://www.iihs.org/research/qanda/airbags.html

Upam, da je zdaj KRISTALNO jasno, kaj se zgodi z otrokovo/dojenčkovo glavo, ko ga zadane airbag

zelo nazoren posnetek, tale od xyxyxy, mislim, da bo prepričal starša, kako in kaj.
tudi tale enkraten posnetek, ki je pred časom krožil po forumu, je vreden ogleda,
vedno ko vozim za kom, pa vidim, kako glavica kakega neprivezanega otroka poskakuje po avtu, bi zapeljal pred njega in jih prisilil, da bi to ene stokrat pogledali.

ajeejj.... ops:

pilgrim je napisal/-a:zelo nazoren posnetek, tale od xyxyxy, mislim, da bo prepričal starša, kako in kaj.
tudi tale enkraten posnetek, ki je pred časom krožil po forumu, je vreden ogleda,
vedno ko vozim za kom, pa vidim, kako glavica kakega neprivezanega otroka poskakuje po avtu, bi zapeljal pred njega in jih prisilil, da bi to ene stokrat pogledali.

Kot otrok sem bil zelo zvedav. V avtu sem vedno sedel tako, kot sedi tale deklica tik pred nesrečo in sem se pogovarjal s tistim, ki je vozil: "Mami, kako veš, v katero smer moraš dati ročko za žmigavce, da žmiga na pravi strani? Ati, kako veš, kdaj moraš prestaviti? Mami, zakaj maš tri stopalke tam spodaj? ..." Ko sem bil star dobra tri leta, sva šla z mami proti očetovi službi, da bi se potem skupaj odpravili v Avstrijo. Imeli smo skoraj novega yuga, prvi avto, pri katerem je lahko mami izbrala barvo. Naenkrat se je pred nama z mami znašel tovornjak, mami ga je začela prehitevati in pri tem spregledala, da se nasproti pelje avtobus. Avtobus se je sicer umikal, toda vseeno sva z vso silo trčila vanj. Naš novi yugo je razpadel, takoj zatem se je pa v yuga od zadaj zaletel še kombi in yugo je razpadel še bolj. Nekje med temi trki je mene vrglo iz avta. Imel sem neverjetno srečo. Preden sem se zaletel v sprednjo šipo, je ta sama od sebe odpadla. Pristal sem v visokih koprivah, ki so padec oblažile.
Meni v tisti nesreči ni bilo nič. Malce sem bil popečen od kopriv in dva dni sem ostal v bolnišnici na opazovanju. Mami je pas polomil rebra. S kolenom je s tako silo brcnila v volanski obroč, da ga je skrivila. Steklo je imela v ustih, v želodcu in v pljučih ... Če bi bil jaz privezan tako, kot bi moral biti, najbrž nikoli ne bi znal brati, najbrž nikoli ne bi videl svoje sestre, ki je od te nesreče mlajša, najbrž nikoli ne bi vozil avta, saj tisti avtosedeži, ki so takrat obstajali nikakor niso bili tako varni. Niti fiksirati se ga ni dalo dobro, saj yugo zadaj ni imel pasov. Po vsej verjetnosti bi me s sedežem vred z veliko silo zabilo v sprednji sedež, kasneje bi pa name padla še mami, ki je bila na koncu nesreče na zadnjih sedežih.
Česar se jaz od te nesreče spomnim je, da me prime krvava roka (kasneje sem izvedel, da je pripadala šoferju avtobusa), zavita v robec iz blaga in me odnese v neko katrco. Spomnim se tudi našega, še malo prej lepega, rdečega yuga, ki je bil na sredini travnika, blizu nekega jarka, kar precej stran od ceste.
Nikakor ne trdim, da mora otrok neprivezan skakati po avtu. Striktno se držim tega, da mora pravilno pripet sedeti v primernem sedežu. Jaz sem imel izjemno srečo, kakršno doživi malokdo. Že če šipa ne bi odpadla, če bi priletel v kakšno drugo vozilo, če bi padel na asfalt, se morda zame morda ne bi tako srečno iztrklo. Toda jaz sem nesrečo zaradi tega, ker nisem želel sedeti v sedežu, preživel. Morda ...

Ja, Darwin, to so bili časi našega otroštva in časi Yugotov. Osemdeseta. Yugo je bil pač v tistih časih za mnoge dejstvo. O varnosti se je govorilo sicer nekaj tudi takrat, vendar veliko veliko premalo, pa tudi če se bi, ni bilo pogojev, da bi se ta varnost lahko zagotovila. Poleg tega pa verjetno Yugo ni kaj dosti zaostajal v varnosti za kakšnim drugim avtom v tistem času...

Jaz osebno se večkrat zamislim nad tem kako smo se mi vozili včasih, ko poslušam toliko o varnost in ko gledam starše kako skrbno pripenjajo svoje največje bogastvo v otroške sedeže ...kaj vse bi se nam lahko zgodilo

Sicer pa ne moremo vedet, kaj bo v določenem trenutku prav in kaj ne bo. V takih primerih odločajo malenkosti. Človeku pač ne preostane drugega kot to, da se popolnoma držiš pravil in si potem pomirjen, da je in bo vse v redu...

Na žalost pa so ljudje tudi danes vse preveč malomarni in potem ko se kaj zgodi je hudo. Ljudje se na žalost vse premalo zavedajo posledic prometnih nesreč.

lp, mm

darwin...rešila te je roka božja...res, kr stisne me pr srcu k slišm kaj takega..

user562:
Upam, da sta tvoja sestra in njen brat dobro prebrala to temo in pogledala posnetke, še bolj pa upam, da sta prišla k pameti glede izklapljanja airbaga, ko je otrok v lupinici na sovoznikovem sedežu.


lp AS_

Darwin: gromozansko srečo imaš... V bistvu bi lahko praznoval rojstni dan 2x na leto

Je pa zanimivo, kako predrzni smo bili včasih... Spomnim se, kako smo se pred dvanajstimi leti, ko sem bil star 10 let s sosedovo mularijo vozili na treninge karateja... V enem avtu (yogo/katrca/15 let stara bmwjeva trojka - e21 - ki je bila takrat dobesedno čudo božje) nas je bilo: 1 od staršev, ki je vozil + jaz in brat + 3 sosedje + 1 soseda = 7 ljudi

Pa se nam to ni zdelo čisto nič nenavadnega, tako smo se mirno vozili vsi v enem avtu... spomnim se, da smo se peljali mimo policajev, ki so kontrolirali promet, pa nas niti niso ustavili

Kaj bi bilo, če bi se zaleteli, raje niti ne pomislim...

tony1 je napisal/-a:Je pa zanimivo, kako predrzni smo bili včasih... Spomnim se, kako smo se pred dvanajstimi leti, ko sem bil star 10 let s sosedovo mularijo vozili na treninge karateja... V enem avtu (yogo/katrca/15 let stara bmwjeva trojka - e21 - ki je bila takrat dobesedno čudo božje) nas je bilo: 1 od staršev, ki je vozil + jaz in brat + 3 sosedje + 1 soseda = 7 ljudi

Točno take stvari imam tudi jaz v spominu. Čimveč nas je šlo v avto, tem bolje...
Pa nekateri so imeli potem glave čisto pod stropom... Pa nihče ni pomislil takrat, da bi se lahko kaj zgodilo...

BMW trojka je bila pa takrat res čudo božje. Se spominjam, ko je moj stric kupil novo in potem če sem se kdaj peljal s tem "luksuznim vozilom" sem se počutil blaženega

Drugače pa jaz v svojem avtu vedno tiste, ki se vozijo z mano, spredaj ali zadaj, preverjam in sprašujem če so pripeti, navkljub temu, da me kdaj kdo tudi čudno pogleda. Se mi je pa že zgodilo, da sem se s kom vozil na zadnjih sedežih in sem potegnil za pas, a glej ga zlomka, pasu se ni dalo nikamor vtakniti.... Nekateri pač te stvari spravijo pod sedež, baje kvarijo estetiko v vozilu

lp, mm

jp, včas ko pomislš nazaj, te kr stisne.. ns se je pelal 7 v nissan micri l.92.. in te no samo enkrat.. da bi se nam takrat kej zgodil.. sicer pa tut jst use zmeri opozarjam nej se prvežejo.. sicer se večina pol zajbava, sam kaj čš.. raj mam, da se mal zajbavajo, ko pa da jih bom mogu nost na vesti, zarad tega, k se niso prvezal.. pa še druge, k jih bojo poškodval pr tem, ko ne bojo prvezani..

lp

Jaz svojega tamalega sploh ne vozim spredaj, že od rojstva ga zadaj, ker je bolj varno in imam možnost izklopa sovoznikovega airbaga, vendar se mi zdi spredaj prenevarno za takšno ubogo dete