Pokliči na Porsche Slovenija, pa ti bodo povedal vse dovoljene dimenzije.
Tako sem jaz naredil za polota.

GoGo je napisal/-a:ker je avto letnik 97, še nima homologac. kartončka in ne vem kam pogledat

to se mi zdi pa čudno... moja xantia je '95 pa imam homologacijski kartončen. a ni pri vseh enako?

Homologacijski kartonček ima že letnik 96, tako da bi ga tudi ta moral imet. Gume pa so original gor 205/60 15, zimske pa so dovoljene 195/65 15. VR6 ima take dimenzije, dvomim pa da imajo drugi drugačne. Zdi se mi da je v homologacijskem kartončku tudi 215 širina samo ne vem preseka na pamet. Bom pogledal pa sporočim.

Ok, hvala, sem poklical na servis pa so mi povedal,

dovoljene so 195/65/15, 205/60/15, 215/60/15, slednje so tudi originalno gor.

Se mi pa zdi, da je ravno to dimenzijo težko dobit.Aja, pa rekl so da ne smejo bit
navadne gume, temveč da morajo bit ojačane. Kaj naj bi to pomenilo, kakšna posbna
oznaka na gumi?

Za oznako ojačanih gum ne vem, ti pa vsekakor priporočam uporabo teh ojačanih, ker nam je pobralo dva kompleta navadnih po robovih (na sredini še dobre 4mm profila), medtem ko je sedaj na ojačanih zaenkrat še normalna obraba. Ojačane naj bi imele močnejše boke in se naj ne bi tako močno spodvijale kot navadne. Vprašaj vulkanizerja bo že vedel katere so primerne.

Pazit moraš, da kupiš gume, ki imajo dovolj veliko največjo obremenitev za tvoj avto.
Npr. pri oznaki gume 195/65 R15 91T je številka 91 oznaka največje dovoljene obremenitve v kg, konkretno 91 pomeni največja obremenitev 615kg.
Nisem čist 100%, naj kdo popravi, če to ne drži.

Ojačana gume majo ponavad oznako xl ali kaj podobnega, vulkanizer bo vedu, če se le količkaj spozna.

GoGo je napisal/-a:A mogoče kdo ve, kok je original guma na sharanu carat letnik 97.
Ko sem ga kupil je mel gor 195/65/15 (na original litih feltnah), pa se
vidi, da je guma preozka za to feltno.

Ko sem spomladi odmontiral vlečno kljuko, sem videl da je original rezervna guma
(isto na litki) širša, (vem da je bila isto 15 col, širina pa 215) vendar se ne spomnim
koliko je bil presek.

Ker moram jutri dat gor zimske gume, bi rad vedel koliko je prava dimenzija
(ker je avto letnik 97, še nima homologac. kartončka in ne vem kam pogledat,
po avtu pa tud nič ne piše. Sevisne knjige in navodil za uporabo pa tud ni mel zraven...

Hvala.

Tole si preber, mogoč ti bo kej pomagalo
Avtomobilske pnevmatike veljajo za pomemben del pri vsakem avtomobilu, saj so nenehno v kontaktu s cestiščem ter so tako ključnega pomena pri (varni) ohranitvi stika med vozilom in podlago...

V osnovi bi lahko pnevmatike razvrstili med zimske ter letne. Obstajajajo sicer tudi celosezonske (»all season«) pnevmatike, ki veljajo za nekakšen kompromis, bolj priljubljene pa so na drugi celinah. Profil celosezonskih pnevmatik je precej bolj kompliciran kot na primer pri letnih pnevmatikah, saj je namenjen tudi uporabi v hladnejših, zimskih dneh. V kolikor se srečujemo z nizkimi temperaturami in pogostim naletavanjem snega se tovrstne pnevmatike ne obnesejo najbolje in je zato bolje poseči po zimskih pnevmatikah. Uporaba zimskih ter letnih pnevmatih je seveda pogojena z letnim časom. Tekalna površina letne pnevmatike je pri nizkih temperaturah precej trda, zato je oprijem slabši, zavorna pot pa daljša. Nasprotno seveda drži za zimske pnevmatike; tekalna površina je mehkejša, zagotavlja dober oprijem, varnejšo in udobnejšo vožnjo, obraba pa se precej poveča na vročih podlagah, predvsem v poletnih dneh. Glede na naše podnebne razmere, je priporočljivo zimske pnevmatike zamenjati z letnimi takrat, ko temperatura pade po 7 stopinj Celzija. Ustrezne zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih omogočajo varno in zanesljivo vožnjo, pri izbiri vseh pnevmatik pa je potrebno tudi razumevanje oznak na boku pnevmatike.

Posebno pozornost je potrebno nameniti predpisani velikosti pnevmatike, saj ob nepravilni izbiri lahko pride do odstopanja merilnika hitrosti, nasedanja pnevmatike, s tem pa seveda tudi poškodbe vozila samega. Na boku pnevmatike je torej zapisanih kar nekaj podatkov, najbolj izstopajoč je seveda podatek o širini, višini, velikosti, podatek o nosilnost ter dovoljenem hitrostnem razredu in seveda o namembnosti pnevmatike. Omenjen zapis zgleda nekako takole: 195/65 R15 91T M+S, pri čemer 195 pomeni širino pnevmatike v milimetrih, 65 pomeni višino pnevmatike v odstotkih glede na širino (65% od 195mm), (v kolikor ne oznake ni, ima pnevmatika privzeto širino, ki znaša 80 odstotkov od njene širine), R pomeni zgradbo nosilnega plašča (v tem primeru radialna), 15 pomeni velikost platišča v palcih (1 palec znaša 2.54 cantimetra), 91 označuje indeks nosilnosti, ki pove, kakšna je maksimalna obremenitev pnevmatike, T je oznaka hitrostnega razreda (v tem primeru je največja dovoljena hitrost 190 km/h), M+S pa je oznaka, ki jo lahko zasledimo na veliki večini zimskih pnevmatik ter označuje namen pnevmatike (Mud+Snow = blato+sneg). Pomemben podatek na boku pnevmatike je tudi podatek o datumu izdelave pnevmatike, zapisan s tremi ali štirimi, ponekod tudi s petimi ciframi ter obkrožen z elipso. Iz oznake 2502 je razvidno, da je bila pnevmatika izdelana v 25. tednu leta 2002. Podatek je koristen predvsem pri nakupu nove ali rabljene pnevmatike. Pnevmatike namenjene prodaji v Evropski uniji morajo na boku vsebovati oznako E v skladu z ECE normativi (na primer E4 027550).
V tabelah spodaj so navedeni vsi standarizirani hitrostni razredi ter oznake za največjo dovoljeno obtežbo posamezne pnevmatike:

Oznaka (simbol) - Največja dovoljena hitrost
N - 140 km/h
P - 150 km/h
Q - 160 km/h
R - 170 km/h
S - 180 km/h
T - 190 km/h
U - 200 km/h
H - 210 km/h
V - 240 km/h
W - 270 km/h
Y - 300 km/h
ZR - 240 km/h

Oznaka nosilnosti - Največja dovoljena obremenitev v kg
65 - 290, 66 - 300, 67 - 307, 68 - 315, 69 - 325, 70 - 335, 71 - 345, 72 - 355, 73 - 365, 74 - 375, 75 - 387, 76 - 400, 77 - 412, 78 - 425, 79 - 437, 80 - 450, 81 - 462, 82 - 475, 83 - 487, 84 - 500, 85 - 515, 86 - 530, 87 - 545, 88 - 560, 89 - 580, 90 - 600, 91 - 615, 92 - 630, 93 - 650, 94 - 670, 95 - 690, 96 - 710, 97 - 730, 98 - 750, 99 - 775, 100 - 800, 101 - 825, 102 - 850, 103 - 875, 104 - 900, 105 - 925, 106 - 950, 107 - 975, 108 - 1000, 109 - 1030, 110 - 1060, 111 - 1090, 112 - 1120, 113 - 1150, 114 - 1180, 115 - 1215, 116 - 1250, 117 - 1285, 118 - 1320, 119 - 1360

V primeru menjave pnevmatik za večje in širše je še posebej potrebno paziti, da ohranimo prvoten obseg oziroma največ nekje do 1 odstotek odstopanjaod prvotnega obsega. Obseg si lahko izračunamo tako, da višino gume pomnožimo z širino, rezultat še enkrat pomnožimo z dva (za vsako stran), nato pa prištejemo velikost, kjer premer v palcih pomnožimo z 2.54 mm). Če se sklicujemo na zgornji primer (195/65 R15), račun izgleda nekako takole:
((0.65 x 195 mm) x 2) + (15 x 25,4 mm) = 634,5 mm.
Vzemimo, da želimo te pnevmatike zamenjati z večjimi ter širšimi (225/45 R17):
((0,45 x 225 mm) x 2) + (17 x 25.4 mm) = 634,3 mm. Razlika je v tem primeru 0,03%, kar je seveda nadvse ugodno in odstopanja praktično skorajda ni.

Ob izbiranju pnevmatik se je poleg ustreznosti glede na vozilo potrebno zavedati, kakšno pnevmatiko sploh želimo, in kaj od nje pričakujemo. Nizkopresečne pnevmatike nudjjo v primerjavi z običajnimi več stikalne površine, boljši oprijem in vodljivost ter omogočajo ugodnejše zaviranje, so pa seveda bolj hrupne, manj udobne, kot tudi cenovno manj ugodne.

Življenska doba pnevmatike je najprej odvisna od obrabljenosti, starosti ter seveda vzdrževanja. Na obrabljenost močmo vpliva način vožnje, saj sunkovito pospeševanje ter zaviranje, razni udarci in padci, visoka hitrost skozi ovinke, ter nasploh hitra vožnja precej pripomorejo k hitrejšI obrabi ali celo poškodbam pnevmatike. Tudi starost je zelo ključnega pomena, saj se pnevmatike starajo tudi ob neuporabi. Optimalno prožnost pnevmatika izgubi nekje po treh letih, po petih ali pa šestih letih pa je pnevmatiko že zelo priporočljivo zamenjati ne glede na obrabo. Vsled varnosti je zelo pripročljivo zamenjati pnevmatike, ki imajo manj kot 1.6 milimetra globine profila, saj imajo tovrstne pnevmatike slabši oprijem cestišča, večjo možnost poškodb, daljšo zavorno pot, ob slabšem vremenu pa zaradi mokre podlage zelo oteženo vodljivost ter zaviranje. Pnevmatike kot same ne potrebujejo veliko vzdrževanje, le dobršno mero skrbnosti. Redno je namreč potrebno preverjati tlak, saj premajhen tlak povzroča prekomerno upogibanje in segrevanje pnevmatike, neenakomerno obrabljene robove, posledično pa to pomeni neprimerno obrabo in povišano porabo goriva. Tlak je priporočljivo preverjati vsaj enkrat do dvakrat mesecno pri hladni pnevmatiki upoštevajoč navodila proizvajalca, pametno pa je uporabljati tudi zaščitne kapice pri ventilih in jih tako zaščititi pred odvečno umazanijo. Pozornost je treba nameniti tudi preobremenjenosti, saj je pnevmatika sposobna prenašati največjo dovoljeno obremenitev le ob primernemu zračnemu tlaku. Pri čIščenju se je modro izogibati intenzivnim čistilnim sredstvom, bencinu ali detergentom.
Za skladiščenje pnevmatik je pomembno, da je prostor suh ter hladen, položaj pnevmatik pa takšen, da je moč preprečiti kakršnokoli deformacijo zaradi daljšega mirovanja.