Vprašaj tukaj: www.gasilci.org/forum , podforum izobraževanje.

2.2.2. Razvrstitev požarov
Požari so razvrščeni glede na agregatno stanje snovi, ki gori, v štiri skupine:
A požari trdnih snovi
B požari tekočih snovi
C požari plinov
D požari kovin
2.2.3. Ocenjevanje požarne nevarnosti
Pomembni podatki za ocenjevanje požarne nevarnosti vnetljivih plinov in tekočin so:
a) Območje vnetljivosti (eksplozijsko območje)
Vnetljive snovi lahko gorijo samo v omejenem območju sestave. Meji vnetljivosti sta
najnižja in najvišja koncentracija vnetljive snovi v zraku, ki določata območje koncentracij, v
katerem lahko plamen napreduje skozi zmes. Pod spodnjo mejo vnetljivosti (spodnjo eksplozijsko
mejo) je v zmesi premalo vnetljive snovi, nad zgornjo mejo vnetljivosti (zgornjo eksplozijsko
mejo) je je preveč. Meje vnetljivosti so izražene v prostorninskih deležih, npr. za vodik 4 % do 75
%, za bencin 1,4 % do 7,6 %. V literaturi srečamo oznako % v/v, ki pomeni, da gre za
prostorninski delež.
Na območje vnetljivosti vplivata tlak in temperatura. Z naraščanjem temperature se območje
vnetljivosti širi, medtem ko je vpliv tlaka pri različnih snoveh različen.
b) Vnetišče
Vnetišče je temperatura, pri kateri se snov spontano vname brez zunanjega vira vžiga (npr. za
aceton 540 °C ).
10
c) Plamenišče
Plamenišče je temperatura, pri kateri se iz tekočine razvijejo hlapi v taki količini, da se lahko
vnamejo, če se nad površino pojavi plamen. Hlapi trenutno zagorijo in nato ugasnejo, ker snov še
ni dovolj segreta, da bi oddajala hlape v zadostni količini. Plamenišča večine hlapnih snovi so
nižja od običajne temperature okolja (npr. za aceton – 20 °C ).
d) Vrelišče
Čim nižje je vrelišče vnetljive tekočine, tem prej se začne intenzivnejše gorenje. Med dvema
tekočinama z istim plameniščem je nevarnejša tista, ki ima nižje vrelišče.
Vnetljive tekočine delimo v tri glavne skupine, tekočine prve in tretje skupine pa še v
podskupine:
plamenišče vrelišče
I. skupina A < 23 °C < 38 °C
B < 23 °C > 38 °C
C 23 – 38 °C
II. skupina 38 – 60 °C
III. skupina A 60 – 93 °C
B > 93 °C
Za zelo vnetljivo šteje snov, ki ima nizko plamenišče, nizko vrelišče in široko območje
vnetljivosti

Tekočine
Podobno kot pri trdnih snoveh morajo pred vžigom tudi pri tekočinah najprej nastati hlapi le da vnetljive tekočine oddajajo hlape že brez segrevanja in celo pri zelo nizkih temperaturah (petrolej-spirit pri –40 C). Hitrost sproščanja hlapov je povezana z velikostjo izpostavljene površine tekočine. Če je gostota hlapov precej večja od zraka, ti hlapi v vnetljivih koncentracijah potujejo nad tlemi lahko tudi daleč od vira vžiga, po vžigu pa se hitro širijo nazaj proti izpostavljeni površini tekočine.


nekaj malega z neta!

Uporabi google: gasoline autoignition temerature

Drgač sm pa tle najdu (poišči pod autoignition temperature):

http://www.faqs.org/faqs/autos/gasoline-faq/part4/

em če hodiš kaj po knjižnicah maš v knjgi KAKO DELUJE 1 in KAKO DELUJE 2 lepo razloženo pri motorjih (diesel, otto, wanklov motor) pri katerih temperaturah npr.: se dizl vžge, kaj se dogaja v motorju itd.