Odpiram novo temo o rečeh, ki mi že dolgo najedajo živce. Tisti, ki se vsaj kdaj pa kdaj zapeljete v našo belo Ljubljano, boste vedeli o čem govorim. Debata teče o ljudeh, ki se jim vedno mudi iskat novo stranko, ali pa tisto, ki je že v avtu, čim hitreje pripeljati na svoj cilj. Pri tem se poslužujejo metod, ki so rezervirana za vozila prve pomoči, gasilce in policiste na nujni vožnji. Kot, da imamo vsi drugi dovolj časa, njim pa se vedno mudi. Ti ljudje slišijo na ime taksist.

Pa ne, da bi vse metal v isti koš, kje pa. Nočem posploševati, nočem se ravnati po pravilu stereotipiziranja. Vendar resnično veliko taksistov spada v kategorijo voznikov, opisano v prvem odstavku. Mogoče je njihov delež 80%, 50%, morda celo 20%, Dejstvo je, da so prepoznavni po njihovem načinu agresivne vožnje, ki ga žal premorejo tudi drugi primerki, in zaradi tega izstopajo.

Danes sem šel z mojo deklico in najinim štiri tedne starim sinkom v Ljubljano urejat neke dokumente. Peljem se po Šmartinki proti Centru. Na križišču z Vilharjevo in Topniško pa se najde taxist v belem Modusu, ki hoče vse prehiteti po desni strani. Tipu to veselo uspeva, na kar mu zmanjka prostora (pred železniškim podhodom) in sunkovito zapelje pred (oz. v) mene. Nikoli mi še ni bilo potrebno zavirati tako močno, da bi se sprožil ABS sistem, tokrat pa se je. Seveda sem bil jezen, prižgal sem dolge luči in mu pohupal, saj je b**** skoraj povzročil nesrečo. Nakar se tip ustavi, mi pokaže fakiča in oddivja naprej. Na naslednjem križišču se je najina skupna pot k sreči končala. Mislim si svoje in peljem proti Kotnikovi ulici.
Dobro, tu parkiram, vzamem ven otroka, ga dam v voziček, nakar se ustavi v avtu starejša gospa, ki me sprašuje ali grem ali sem ravnokar prišel. V Ljubljani je pač velika prostorska siska. Za njo pa pride taxi (bela Astra karavan, reg. LJ-L4-49X), se ustavi čisto zraven dojenčka in začne trobit kot zmešan, ker mu je ženska na poti. Takoj sem mu rekel naj neha, saj je pol metra stran dojenček, poleg tega pa se v mestu ne sme trobiti. Pogledal me je čudno, kot bi bil zadet, potrobil še enkrat (tokrat meni - baraba pa taka) in tudi ta je oddivjal naprej.

Zdaj mi pa povejte, kaj naj človek ob takšnih norcih naredi. Prijel me je, da bi šel za njem in ga na gobec (nisem glih pr ta švohih), vendar zaradi dojenčka nisem. Ali imate tudi vi kakšne slabe izkušnje s taksisti? Jaz jih imam veliko, današnje dve pa sta me dokončno razjezile.