Merjenje pretokov ni več trivialna zadeva, ko pridemo do majhnih količin v dolgem času. Poraba 7 L/100km, oziroma 7 L/h je potem 1,2 dcl/min. Merilniki pretokov, vsaj tisti industrijski ki jih poznamo, pa večinoma dosežejo točnost 2-5%. Tisti po principu Coriolisove sile pa tudi do 0,5%. Vendar takšni so dragi in tudi primerni le za višje pretoke od avtomobilskih.
V Conradu naprimer, prodajajo turbinske merilce pretoka za 30€. Ti imajo v notranjosti šobo premera 1 mm, katera šprica bencin po turbini in štejemo vrtljaje turbine. Nisem je še preizkusil, ampak zdi se mi da 1mm luknjica vseeno dovolj zavira gorivo da izgubimo na pospeških. Pa še po podatkovnem listu sodeč je merjenje pretoka zanesljivo le nekje od 10 L/h naprej. Torej ta varijanta odpate. Potem so še druge vrste merilcev pretoka, ki pa imajo tudi svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Tako ostane le še računanje časa kako dolgo so odprte šobe in poznavanje njihove karakteristike. Slednja pa seveda tudi ni stalna. Tukaj pa se potem takoj nabere merilna napaka. Pri mehanskih vbrizgovalnih črpalkah pa je en od principov takšen, da se lahko merijo vibracije na cevki do šobe in se s tem ugotovi čas odprtja. Mogoče se bom kdaj vrgel v to in naredil potovalni računalnik na traktorju.
Toliko in še več mi je uspelo naštudirati na faksu, za več informacij pa se obrnite na prof. Đonlagića iz FERI-ja