Dr. Rugelj:
Sem mnenja, da je vsak student, ki pade na izpitu, prevarant (se pravi - psihiatricni kazus), zato bi smel ponavljati izpit samo enkrat, pred komisijo, po ustrezni psihoterapevtski (prevzgojni) proceduri. Odgovornemu studentu se ne more pripetiti, da bi na izpitu padel, razen ce je zabit in zato nesposoben za studij! Ce obveznosti ne bi izpolnil, bi - po zgledu japonskih samurajev - napravil harakiri. Studij bi moral biti organiziran tako, da bi vsak student natancno vedel, koliko delovnih ljudi dela zanj, pa bi za vsakega faliranca bilo jasno, da je asocialni parazit. Ko sem kot student in studentski funkcionar na Univerzi ugotovil, da vecina studentov povrsno studira in da bodo zato slabi profesorji, direktorji, politiki..., sem si zgradil naslednje neomajno stalisce: kdor ima privilegij, da studira, pa studija ne jemlje skrajno resno, zivi na meji zlocina, saj vendar "zabusava" na racun zuljev delovnih ljudi. Ko sem po diplomi, stazu in specializaciji psihiatrije zacel delovati kot psihiater, sem prva leta raziskoval odnos do izobrazevanja "ljudi v stiski" in ugotovil, da je veilka vecina med solanjem zivela na meji zlocina, se pravi psihopatsko. Vsak zares priden ucenec, dijak in student je odlicen. Kdor ni, je zabit (taksen ni za studij), len ali bolan - ali pa vse po malo. Ljudi, ki so zabusavali med solanjem, ni mozno zares (re)habilitirati. Vse kaze, da lahko usodno napako popravijo sele v naslednji inkarnaciji, ce seveda obstaja.


