Preveč je takih, ki gledajo z napol zaprtimi očmi, oz. marsikaterih kvalitet človeka sploh ne opazijo, niti se jim ne zdi vredno truda, da bi se v to poglabljale in morda človeka malo bolj spoznale ter odkrile kaj dobrega v njem. Po glavi jim gre pogosto samo to, kar izraža zunanjost in kar se že na daleč vidi - beri v kakšnem avtu se vozi, kako je oblečen itd. (kar seveda odraža popolno emocionalno nezrelost in overdose peroksida).
Lahko rečem, da še kar dobr zgledam in da sem kot nekateri prjatli včasih pravjo: "za ožent" pa vam povem, da je malokatera to uspela dognat, nekaterim pa se ni dalo niti potrudit.
Je pa tudi res, da velik procent žensk misli, da bomo moški okoli njih letali kot troti, one pa bodo čakale in sedele križem rok na svoji riti ter nas po možnosti zraven še malo vlekle za nos. Nekaterim se zdi blazno fajn, če se nekdo mota okrog njih in ga nato vrtijo okrog mezinčka, na koncu pa se nonšalatno izmuznejo. Žalost, kaj naj rečem drugega, tako za ene kot za druge. Za vsako rit raste palica in to še kako drži.
Pol maš pa še tiste, ki vse dajo na "fasado", se oblačijo kot da so na modnih pistah in se imajo za najlepše itd. Pri takih je takoj jasno, da je to očitno edina stvar, ki jo premorejo oz. so jo sposobne "ponudit". Je*eš zunanjost, če maš gnilo notranjost :P.
Sej, ko si mlada in luštna je fajn, ko boš pa pri 35-ih sama z 20 mačkami v stanovanju pa... Lahko pa padeš v drugo skrajnost in ostaneš s kakšnim idiotom in se smiliš celemu svetu... Pa da ne bo mislu, da komu kaj takega celo privoščim, daleč od tega.
Npr. jaz kot moški nikoli ne gledam samo na zunanjost. No, seveda mi more bit ženska simpatična, ampak lahko pa npr. zgleda še tok super in oh in sploh, samo če se nimava o čem pogovarjat in edino kar zna je zapravljat moj čas in denar in dajat mal noge narazen - sori, no go. Mogoče se encajt še obnese, ampak se relativno hitr naveličaš (ker se dejansko nič pametnega ne dogaja) in pol zaškripa... Da bi pa menu babe ko gate - ne hvala. Enim to odgovarja, jst pač nisem te sorte človek. Rajš nimam nč, kt pa neki mutim v tri dni. Poleg tega se mi zdi izjemno pomembno, da tudi nasprotna stran pokaže neko zanimanje in da se tudi ona kdaj potrudi, drugače precej hitro rečem papa... It takes 2 to tango, eden je premalo...
Glede daril tako kot marsikdo ne maram pretiravanja in se ga tudi ne poslužujem. Pa ne zato, ker finančno nisem sposoben ampak iz preproste logike, ki jo narekuje zdrava pamet. Nikoli nisem dovolil punci (ali komurkoli drugemu), da bi mi kupovala stvari (ker si jih lahko kupim sam
), niti se nisem nikoli "razmetaval" zaradi nekoga, ker se mi to zdi popolnoma nesmiselno.
No, konec koncev niti ni važno, komu je darilo namenjeno. Ko človeku podariš nekaj, kar on smatra kot (pre)drago, ima zaradi tega neprijeten občutek in čuti obvezo, da mora tudi sam naslednjič ravnati podobno. Včasih lahko s čezmernim obdarovanjem presežeš mejo in človeka užališ (nekaterih stvari se žak ne da kupit). Razen (!), če gre seveda za pohlepno in egoistično bitje - takim nikoli ni dovolj. Ergo, stvar mora imeti neke razumne meje, v končni fazi ni pomembno, kaj kupiš, pomemben je pomen oz. namen dejanja samega, t.j. izkazovati pozornost, čustva... Vkolikor "obdarovana" oseba tega ne zna ceniti oz. razumeti, vam je Templar že ponudil rešitev: "stage exit left"
. "Can't buy me love" al kako že gre 
... Pa še res je!
P.S.: Da me ne bo zdaj napadla cela vojska feministk - tudi z nami dedci je včasih križ, nobody 's perfect
, sam se mi zdi da ženske moškim velik več sivih las povzročite kot pa mi vam...
se v celoti 100% strinjam s tabo, kar si vse napisal. Ženske si itak že preveč dovolijo, osel gre samo enkrat na led. 
Nauk zgodbe 
