ZDRAVLJICA


Prijat'li, izločile
ledvice vodo so kalno,
kar usta so popila,
črevo napolni in glavo,
in smrdi,
ko hlapi,
v mehurju nas močno tišči.


Le kdo najpred veselo,
zadrgo, bratje, če odpet,
klinc gleda to deželo,
klinc gleda ves slovenski svet,
ogle vse,
kar jih je,
pripravnih za polulanje.


V sovražnike prostakov
iz lule naše trešči grom,
saj teče kot z oblakov,
se curek sveti kakor krom,
žubore,
nas vode,
olajšanja se vesele.


Scaline, bruha, sranja,
se školjke naše naj nazro,
ko Slavka samska sanja,
da ji ga spet privoščimo;
naj krepak,
lulček vsak,
iz njenih rok gre v razkorak.


Bog varuj vas Slovenke,
debele, sitne babnice,
najhujše so Gorenjke,
če človek se ga rad nažre;
zmerjajo,
sitnarijo,
svobodo nam odrekajo.


Mladen'či, naj se zlije
močava, kjer konča se trup,
da v krčme, oštarije,
točajke spravljamo v obup;
ker za rit,
gre lovit
jo vsak, ki pride kaj popit.


Žive naj vse nerode,
ki curek nese jim postran',
v olajšanju zagode vsak,
ki privleče ga na plan;
ker junak,
lulček vsak,
se v hlačah skriva korenjak