Prvega dne je Bog ustvaril kravo.
Bog je rekel: "Morala bos na polje s kmetom in tam ves dan trpeti
na vrocem soncu; morala bos imeti teleta in dajati kmetu
mleko. Dolocam ti zivljenjsko dobo sestdeset let." Krava je dejala:
"Tole zivljenje je pa dosti pretezko, da bi zdrzala sestdeset let.
Zmeniva se za dvajset let, jaz pa ti vrnem preostalih
stirideset." Bog se je strinjal.
Drugega dne je Bog ustvaril psa.
Bog mu je dejal: "Ti bos po ves dan sedel pred vrati
gospodarjeve hise in lajal na vsakogar, ki pride mimo. Dajem ti
zivljenjsko dobo dvajsetih let." Pes mu odvrne: "Dvajset let je pa
kar malo prevec, ce bom moral vse zivljenje lajati. Daj mi deset
let, jaz pa ti vrnem drugih deset." In Bog se je strinjal (na zalost).
Tretjega dne je Bog ustvaril opico.
Bog ji je rekel: "Ti bos zabavala ljudi in uganjala opicje norcije,
da se bodo smejali. Dajem ti dvajset let zivljenja." Opica pa mu
rece: "Kaj? Dvajset let uganjanja norcij? To je vendar dolgocasno.
Pes ti je vrnil polovico let, zato ti jih bom tudi jaz, prav?" In
Bog je spet privolil.
Na cetrti dan je Bog ustvaril cloveka.
Rekel mu je: "Jej, spi, igraj se in se zabavaj, seksaj in uzivaj.
Nic ti ni treba poceti. Ves cas lahko samo uzivas. Tudi tebi dam
dvajset let." Clovek se razburi: "Kaj? Samo dvajset let?! To pa ze
ne. Ves kaj, vzel bom svojih dvajset, pa se tistih stirideset, ki ti
jih je vrnila krava, pa deset od opice in deset od psa. Tako bom
imel skupno osemdeset let. Velja?" "Prav," je odvrnil Bog.
"Dogovorjeno."

Zato torej prvih dvajset let v glavnem spimo, jemo, se igramo,
zabavamo, seksamo, uzivamo in ne delamo. Naslednjih stirideset let
suzenjsko garamo, da prezivljamo svojo druzino. Nato deset let
uganjamo opicje norcije, da zabavamo svoje vnuke, zadnjih deset let
pa posedamo pred hiso in lajamo na vsakogar, ki pride mimo!